Spoštovani predsednik odbora, gospod Breznik, cenjene poslanke in poslanci!
Danes nadaljujemo z nadaljnjo obravnavo evropskih direktiv. Torej, danes obravnavamo sklop, torej 4. direktivo od 5. direktiv s področja pomorstva, ki jih prenašamo v naš pravni red in to je direktiva o onesnaževanju morja z ladji in uvedbo kazni. V sklopu španskega predsedstva, ki se letos v bistvu zaključuje, bo to zadnja obravnavana direktiva. Letos smo tako na Odboru za infrastrukturo in Odboru za evropske zadeve in zunanjo politiko obravnavali in potrdili že 3 direktive, torej Direktivo o skladnosti z zahtevami države zastave, Direktivo o pomorski inšpekciji države pristanišča in Direktivo o preiskavah nesreč v pomorskem prometu in vsako od teh direktiv bomo morali prenesti v naš pravni red preko pomorskega zakonika. Letos smo ga imeli odprtega že enkrat in mi si v bistvu ne želimo, da bi za vsako direktivo posebej odpirali Pomorski zakonik, zato bomo na koncu zakonodajnega svežnja vse direktive prenesli v naš pravni red naenkrat, zato da bomo v Državnem zboru imeli eno sejo. Tudi zato, so se v bistvu na nivoju držav članic Evropske unije članice uskladile, da se za prenos teh direktiv v nacionalno zakonodajo omogoči ustrezen časovni zamik. Direktiva ki jo pa obravnavamo danes torej direktiva o onesnaževanju morja z ladij ter uvedbo kazni vključno s kazenskimi sankcijami za kazniva dejanja v zvezi z onesnaževanjem morja ureja kazni za nezakonite izpuste nafte in zdravju škodljivih tekočin z ladij v morje. In glavni cilj te direktive je, da se v zakonodajo Evropske unije vključijo mednarodni standardi iz mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij tako imenovana konvencija MARPOL. In Slovenija je to konvencijo že ratificirala, tako da gre v nekem smislu tudi to in tudi vse države članice, tako da gre v bistvu na nek način za to, da se ta konvencija prenese tudi uradno v evropski pravni red. Drugi cilj te direktive pa je zagotoviti, da se osebe, ki so odgovorne za nezakonite izpuste onesnaževalnih snovi kaznuje z odvračilnimi učinkovitimi in sorazmernimi kaznimi. Na tak način se bo izboljšala pomorska varnost, morsko okolje pa bolje zaščitilo pred onesnaževanjem z ladji.
V predlogu direktive je torej določen sistem izvrševanja, pri katerem dejavnosti spremljanja in preverjanja, ki jih izvajajo države članice privedejo do kazni za osebe odgovorne za kršitve. Ključni elementi, ki jih tako uvaja predlog direktive so, pa bom jih kar prebral: vključitev mednarodnih standardov v zakonodajo Evropske unije z uskladitvijo direktive s preostalimi prilogami h konvenciji MARPOL, torej izpusti v morje. Poleg trenutnega, torej področja uporabe nezakonitih izpustov nafte in zdravju škodljivih tekočih snovi bo predlog direktive zajemal tudi nezakonite izpuste snovi v parkirani obliki v obliki odpadnih voda, smeti ter ostankov iz sistemov za čiščenje izpušnih plinov tako imenovanih pralnikov. Direktiva bo omogočala in zagotavljala podporo državam članicam s krepitvijo njihovih zmogljivosti za pravočasno in usklajeno odkrivanje primerov onesnaževanja, preverjanja in učinkovitega kaznovanja identificiranih storilcev kaznivih dejanj ter zbiranje dokazov o njih. Zagotavljala bo, da so osebe fizične kot pravne odgovorne za nezakonite izpuste z ladij, kaznovane z učinkovitimi sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi ter zagotavljala poenostavljen in učinkovit način poročanja o primerih onesnaženja z ladij ter dejavnostih nadaljnjega spremljanja. Republika Slovenija torej predlagane spremembe direktive podpira in prav tako namerava podpreti mandat za potrditev splošnega pristopa, pri tem pa v bistvu podpira naslednja načela. Republika Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije da se na nivoju Evropske unije izboljša in zagotovi visoko raven pomorske varnosti in varstva pred onesnaženjem v celotni Evropski uniji, zato predlog direktive zaradi predvidenih pozitivnih vplivov na okolje in s tem zdravje ljudi podpira. Drugo načelo: Republika Slovenija podpira vključitev mednarodnih standardov iz konvencije MARPOL ter širitev področja uporabe direktive na priloge 3 do 5 in del priloge 6. Konvencije MARPOL, saj meni, da bosta imeli pozitivne učinke na zmanjšanje onesnaževanja morja in varovanje morskega okolja. Tretje načelo, torej, Republika Slovenija podpira prizadevanja predloga direktive, da se zagotovi, da se osebe odgovorne za nezakonite izpuste onesnaževalnih snovi kaznujejo z odvračilnimi učinkovitimi sorazmernimi kaznimi ter da se s tem izboljša pomorska varnost in morsko okolje zaščiti pred onesnaženjem z ladij. Četrtič. Republika Slovenija izpostavlja potrebo po usklajenosti predloga direktive s prihodnjo direktivo o kazensko pravnem varstvu okolja in nadomestitvi direktive in z Direktivo o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja. Petič. Republika Slovenija je tekom zasedanja delovne skupine za pomorski promet izrazila pomisleke glede določenih členov v predlogu direktive iz vidika izzivov pri implementaciji v praksi. In šestič. Republika Slovenija predlaga, da se rok za prenos sprememb direktive v nacionalne pravne rede podaljša na 24 mesecev ali več.