Bom na kratko komentiral.

Hvala lepa.

Glede večletnega finančnega okvira in pogajanj oziroma spremembe, te točke nisem omenjal v svoji predstavitvi z razlogom, ker je bila umaknjena z dnevnega reda tokratnega zasedanja. / oglašanje iz dvorane/ Tako ja, ampak na začetku smo, smo pojasnili, da je bilo umaknjeno, umaknjeno je bilo pač zadnji hip, ampak kljub temu lahko komentiram, ker pogajanja v ozadju seveda potekajo in bo predvidoma točka na dnevnem redu decembrskega zasedanja Sveta za splošne zadeve.

Kar se tiče Ukrajine, so sredstva, ki so predvidena, namenjena predvsem za redno delovanje države, ne govorimo o sredstvih za obnovo, zaenkrat, je pa, je pa ta del, mislim, da med državami članicami nekako še najmanj pod vprašajem oziroma najmanj sporen, ko potekajo pogajanja o celotnem paketu. Kar se tiče večletnega finančnega okvira, mislim, da obstaja kar soglasje znotraj držav članic, med državami članicami Evropske unije, da so ta sredstva potrebna. Seveda se pa absolutno strinjamo kot ministrstvo, da mora biti vsaka poraba sredstev, ne glede na to, za kaj so namenjena, transparentna in pač porabljena skladno s pravili, ki so za to predpisana.

Kar se tiče sredstev za zahodni Balkan, gre za tako imenovan načrt za rast za zahodni Balkan, ki je pravzaprav povezan s tem, da bi se regijo poskušalo hitreje približati Evropski uniji, predvsem skozi infrastrukturne projekte in druge projekte, pri čemer bi črpanje teh sredstev povezali tudi z njihovim napredkom na določenih področjih. Poenostavljeno povedano, v kolikor bi država dovolj napredovala na določenih področjih v procesu integracije, tudi na področju vladavine prava, bi bila potem upravičena do več sredstev za financiranje projektov. Gre za 2 milijardi nepovratnih sredstev in za 4 milijarde posojil. In Slovenija ta del absolutno podpira, ker menimo, da je pravilno, da se tem državam pač nameni ustrezne spodbude.

Kar se tiče razprave o pravni državi, Slovenija podpira to razpravo, ne podpira samo zaradi Poljske in Madžarske, podpira tudi zaradi, mislim vse države članice o vseh se komisija pripravlja poročilo o vladavini prava, tudi o Sloveniji in se nam zdi pomembno, da je pač ta tema redno obravnavana na zasedanjih Sveta za splošne zadeve in se tudi aktivno udeležujemo, postavljamo vprašanja in tako naprej. Na tokratnem zasedanju ni predvidena daljša razprava, samo krajše poročilo.

Glede transnacionalnih list, bi smo o tem sicer na tem odboru že pred časom razpravljali. Gre za to, da je po Brexitu, se pravi se zmanjšalo število poslancev v Evropskem parlamentu za določeno število. In pred predlogi, ki so na mizi je, da bi manjši del teh poslancev, vemo, da je zgornja meja števila poslancev v Evropskem parlamentu 750, manjši del teh poslancev, trenutni predlog je 28, bi bil izvoljen na tako imenovan transnacionalnih listah, ki ne bi bile pač vezane samo na določeno državo. Zdaj mi načeloma razpravo o tem, bom rekel, razpravo o tem podpiramo. Zdi se nam zanimiva ideja v smislu, da se s tem nekako povečuje ta evropska dimenzija samih evropskih volitev, da to pač, mogoče te evropske volitve včasih jemljemo kot neke vrste nacionalne in je pravilno, da se ta evropska dimenzija poudarja v teh evropskih volitvah. Tako da morda bi take liste doprinesle k temu. Je pa seveda en pogoj, da Slovenija pri tem ne bi izgubila števila poslancev, tako da tukaj v vseh teh razpravah bi bili aktivni, ampak bi zagovarjali to, da Slovenija ne sme s tem izgubiti števila, mislim, zmanjšati števila evropskih poslancev. Glede konkretnega vprašanja, ali bi lahko na teh transnacionalnih listah povezali državljane drugih držav slovenskih korenin, morda, čeprav nisem siguren, če so te transnacionalne liste temu resnično namenjene. Bolj so namenjene, kot rečeno, nekako temu, da se same evropske volitve naredi bolj evropske, tako zelo poenostavljeno povedano.

Hvala.