Spoštovani poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Od zadnje obravnave izvajanja načrta za okrevanje in odpornost na tem odboru so minili štirje meseci. Vlada je bila takrat tik pred oddajo spremembe načrta za okrevanje in odpornost v formalno obravnavo Evropski komisiji. Kot se verjetno spomnite, je morala vlada spremembo načrta pripraviti iz dveh razlogov, predvsem, zaradi manj razpoložljivih nepovratnih sredstev, ki je bil iz tega mehanizma na voljo Sloveniji in pa zaradi dodatnih nepovratnih sredstev za izvedbo ukrepov iz Evropskega načrta RePower EU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih goriv in podporo zelenemu prehodu. Le tri tedne po oddaji predloga spremembe načrta so Slovenijo pretresle katastrofalne poplave. V iskanju finančnih virov za naslavljanje konkretne škode in širšega vpliva poplav na razvoj države je vlada opravila ponovni razmislek tudi glede predlaganih sprememb in morebitnega najema dodatnih posojil, ki so Sloveniji na voljo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Vlada je letos julija še načrtovala, da bo del protipoplavnih projektov predvidenih za izvedbo v okviru načrta za okrevanje in odpornost izvedla z nacionalnimi viri in po lastni časovnici. Pristojni za izvedbo so takrat namreč ocenili, da bodo projekti pod pogoji, ki so bili dogovorjeni z Evropsko komisijo ob potrditvi načrta, to je julija 2021, težko izvedeni pravočasno, torej do sredine leta 2026. Okoliščine so se zaradi poplav bistveno spremenile.

Po neformalnih pogovorih z Evropsko komisijo glede ciljnih vrednosti in izražene fleksibilnosti pri obravnavi uresničevanja protipoplavnih ukrepov je Vlada Evropski komisiji tudi formalno predlagala, da v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ohrani protipoplavne ukrepe v višini 240 milijonov evrov, od tega 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 220 milijonov evrov posojil. S ciljem krepitve odpornosti države je Vlada predlagala še dodatna posojila v vrednosti 427 milijonov, in sicer glavnino za povečanje naložb v železniško infrastrukturo. Gre za naložbe v nadgradnjo železniških odsekov Brezovica Preserje in Preserje Borovnica, železniških postaj Ljubljana in Nova Gorica ter odsekov na bohinjski in koroški progi. Del posojenih sredstev bo pa usmerjen tudi v povečanje naložb za trajnostno prenovo stavb. S ciljem nemotenega izvajanja načrta in uspešnega koriščenja sredstev je Vlada s spremembo naslovila tudi objektivne okoliščine, med drugim vpliv inflacije in vojne v Ukrajini na cene blaga in storitev, na izvedbo naložb. V dogovoru s Komisijo je prilagodila časovnico izvedbe nekaterih mejnikov in ciljev ter obsegov ter obseg načrtovanih naložb. Svet Evropske unije je s spremembo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost dokončno potrdil 17. oktobra. Obnovljeni načrt, ki po novem vključuje tudi poglavje RePower EU je tako vreden 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in milijardo 70 milijonov evrov posojil. Izvajanje načrta se je poleti prevesilo v tretje leto. Slovenija je iz Bruslja do danes prejela 281 milijonov nepovratnih sredstev, torej prvotnih 231 milijonov predplačila in 50 milijonov za prvi zahtevek za plačilo. Ministrstva so do zdaj razpisala okrog 30 javnih razpisov za izbor projektov. Za izvedene projektne aktivnosti smo iz državnega proračuna že izplačali 278 milijonov evrov. V izvajanju so številni projekti in prebivalci lahko že občutijo konkretne učinke. Tukaj imam v mislih predvsem nadgrajeno železniško infrastrukturo. Od zadnje predstavitve na tem odboru so bila zaključena dela na železniški postaji Domžale in dokončana dela na desnem tiru med Brezovico in Borovnico. Uspešno se izvajajo tudi projekti za zagotavljanje dodatnih najemnih stanovanj. Viden je napredek tudi na drugih projektih, da jih omenim le nekaj. Napreduje gradnja veterinarske fakultete, izbran je izvajalec del za nadgradnjo infekcijske klinike v Ljubljani, tukaj so še projekti za zagotavljanje inovativnih ekosistemov, na primer, zaključena je naložba v poslovno industrijsko cono v Beltincih. Izdano je bilo tudi gradbeno dovoljenje in objavljen razpis za gradnjo osrednjega dela prenove ljubljanske železniške postaje. Evropska komisija je prav ta ponedeljek pozitivno ocenila drugi zahtevek za izplačilo, ki smo ga v Bruselj posredovali sredi septembra. Svoje mnenje morajo sicer podati še pristojni odbori Sveta Evropske unije, a ocenjujemo, da bi lahko plačilo v vrednosti 541 milijonov evrov prejeli okoli novega leta. Gre za 231 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov posojil. Bruto znesek tega drugega zahtevka je bil sicer višji, 614 milijonov, a bo končni priliv zaradi že prejetega predplačila sorazmerno nižji. Glede na napovedi porabe, ki so jih sporočila ministrstva. Bi moralo plačilo tega drugega zahtevka zadostovati za kritje vseh projektnih stroškov v letu 2024. Ministrstva poročajo o napredku na mejnikih in ciljih za prihodnje obroke za nepovratna sredstva in posojila. Pošiljanje naslednjega, torej tretjega zahtevka tako načrtujemo za prihodnje leto, njegova sestava bo odvisna od uspešnosti doseganja mejnikov in ciljev na posameznih obrokih. Tudi v prihodnosti nas čakajo mejniki na ključnih reformah, pokojninski, zdravstveni in plačni, in če bomo želeli kot država maksimalno izkoristiti ta sredstva, moramo nemudoma zagristi v ta oreh. Vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da zadeve premakne naprej. Ampak v tem procesu ni edini akter. Deležniki smo vsi, torej poslanci, stranke, predstavniki delodajalcev, delavcev in vsi drugi partnerji, ki sodelujejo na reformnih področjih. Zavedati se moramo, da se v primeru reform ne moremo postavljati vsak na svojo stran, in da je to naša skupna naloga, ki jo moramo opraviti čim prej. Denar, ki ga lahko prejmemo iz Evrope, če bomo v tem procesu uspešni, za čas trajanja načrta za okrevanje in odpornost je lahko spodbuda, zagotovo pa ne edini razlog za naša prizadevanja. Naše osnovno vodilo so ljudje in naša skupna prihodnost, kjer bomo lahko živeli dostojno življenje.

Toliko za uvod. S sodelavcem sva na voljo za vaša vprašanja. Hvala lepa.