Hvala lepa za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

S predlogom novele Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank se v pravni red Republike Slovenije prenašajo zadnje spremembe evropske direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij, torej krajša direktiva o reševanju bank.

Te spremembe so posledica sprejema uredbe EU v zvezi z bonitetno obravnavo globalno sistemsko pomembnih institucij, strategijo reševanja z več vstopnimi točkami in metodami za posredni vpis instrumentov, primernih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Z Direktivo o reševanju bank, ki je bila sprejeta v letu 2014 in se je pričela uporabljati leta 2016, je bilo za bančni sektor določeno, da morajo banke ves čas zagotavljati minimalno zahtevo za kapital in kvalificirane obveznosti, to so tako imenovane MREL zahteve, izhaja iz angleške kratice za "Minimum requirement for own funds and eligible liabilities". MREL zahteve posamezni banki določi pristojni nadzorni organ. Za sistemsko pomembne banke jo določi Evropska centralna banka skupaj z nacionalno centralno banko, za ostale banke pa nacionalna centralna banka. Torej, v Republiki Sloveniji je to Banka Slovenije.

Namen te zahteve je, da se vnaprej zagotovijo zadostna sredstva za primer, da gre banka zaradi težav v nadzorovani postopek reševanja. Ta sredstva se uporabijo za kritje izgube banke in njeno dokapitalizacijo. Kritje izgube pomeni odpis kvalificiranih obveznosti bank, torej delnic in podrejenih obveznic banke ter drugih obveznosti, primernih za MREL, vse v skladu z načelom bančne unije, da sredstva za kritje izgub prispevajo delničarji in podrejeni upniki in ne davkoplačevalci. Če pa to ne zadošča za rešitev banke, se dodatna sredstva zagotovijo iz enotnega evropskega sklada za reševanje bank, v katerega sredstva vključujejo vse banke s sedežem na območju bančne unije. Z naknadnimi spremembami direktive o reševanju bank, so se določila tudi pravila za oblikovanje in uporabo zahtev MREL, za čezmejne bančne skupine, kjer te skupine sestavlja več bank, ki so v medsebojnem podrejenem ali nadrejenem razmerju. Za te subjekte v okviru bančne skupine se je določil tako imenovani notranji model, hkrati pa so med subjekti v takšni globalni bančni skupini vzpostavljene notranje ureditve za prenos izgub subjektov v bančni skupini, ne edini subjekt v postopku reševanja, to je običajno nadrejeno družbo, ne da bi se za ostale subjekte v bančni skupini začelo formalno reševanje, kar bi lahko povzročilo motnje na trgu in tudi v bančnem sistemu.

Z zadnjo spremembo direktive o reševanju bank se spreminja pravni okvir za reševanje bank in sicer, z vključitvijo posebne obravnave posrednega vpisa instrumentov, ki so primerni za notranji MREL. Prav tako se spreminja bonitetna obravnava globalno-sistemsko pomembnih institucij, in sicer s strategijo reševanja z več vstopnimi točkami. Naj pa na tem mestu vseeno poudarim, da sprememba, ki se nanaša na globalno sistemsko pomembne banke glede na strukturo slovenskega bančnega sektorja, ne bo imela pomembnejšega vpliva na ta sektor, saj v Republiki Sloveniji nobena globalno-sistemsko pomembna banka nima sedeža, Delujeta sicer dve hčerinski družbi, ki sta del skupine teh bank. Z novelo zakona, ki je danes predmet obravnave, se odpravljajo tudi pomanjkljivosti pri prenosu direktive o reševanju bank, ki so posledica nepopolnega slovenskega prevoda te direktive. Na podlagi navedenega predlagam, da Predlog novele Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank podprete.

Hvala.