Predsedujoči, hvala lepa. Spoštovani kolegi, kolegice.

Zdaj v tem Državnem zboru se res, da o vprašanju pomilostitev sodnih oseb sicer redko pogovarjamo, tako znotraj vsebinskega, zakonskega okvirja, kot tudi siceršnjega nekega širšega družbenega vprašanja, kaj takšne pomilostitve dejansko pomenijo za varnost slovenske države. A danes se tukaj znotraj v hramu demokracije moramo o tem pogovarjati ravno zaradi varnosti naših državljanov in državljank.

Predsednica države je letos marca izdala dva ukaza o pomilostitvi dveh obsojencev, zapornikov, ki sta v vlogi sostorilcev izvajala kazniva dejanja, se pravi, sprovajanja ljudi čez našo državno mejo. En takšen ukaz o pomilostitvi tihotapca migrantov je potem bil izdan še tega meseca novembra. Zdaj, to pa je zadeva, spoštovani in spoštovane, ki zahteva neko celostno obravnavo tukaj v Državnem zboru, še posebej, ker je v tem zadnjem času povečano število nezakonitih migrantov v naši državi. Skladno z zakonom o pomilostitvi, možnosti pomilostitve obsojenca oz. zapornika predsedniku republike daje zakon, a pri tem velja, da se za pomilostitev načeloma odloči, če daje soglasje k temu vse vpletene inštitucije, med drugim tožilstvo, sodišče in pa njena lastna komisija kot posvetovalno telo predsednice Republike Slovenije. Zdaj v primeru ukrajinskega državljana je koprsko okrožno tožilstvo nasprotovalo pomilostitvi tihotapca nezakonitih migrantov, kakor tudi Koprsko sodišče se je postavilo na isto stališče, torej da za pomilostitev ni utemeljenih razlogov. Zdaj, predsednica države je kljub temu tujega državljana pomilostila. Sodišče je celo v tem primeru bilo eksplicitno, se pravi, da je tihotapec lagal, a ta pomembna okoliščina predsednice žal ni prepričala. Predsednica republike za pomilostitev v drugem primeru za isto kaznivo dejanje, se pravi, prepovedanega prehajanja meje v povezavi s samim sprevajanjem, prav tako ni dobila pozitivnega mnenja s strani Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju a spet je sledila pomilostitev. Zdaj, da smo si na jasnem ona seveda ima diskrecijsko pravico in ne rabi upoštevati mnenj deležnikov, ki sodelujejo v samem postopku pomilostitve. Tega ji noben ne oporeka. Pristojnosti predsednika so ustavna kategorija med katerimi so tudi seveda odločanja v zvezi s samimi pomilostitvami, a vsakokratni predsednik naše države, spoštovani in spoštovane, pa ima moralno in etično dolžnost do naših lastnih državljanov, še zlasti, ko gre tudi za vprašanje varnosti državljank in državljanov ter njihovega premoženja so takšne pomilostitve enostavno nesprejemljive. Ob tem je seveda potrebno tudi poudariti, da policija v svojih priporočilih oz. poročilih opozarja na povečano varnostno tveganje zaradi zgostitve prosilcev za mednarodno zaščito na nekaterih javnih mestih, zato bomo v Poslanski skupini SDS ta predmetni sklep, da se sama predsednica Republike Slovenije izreče o izvajanju Zakona o pomilostitvah, seveda podprli. Hvala.