Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Danes nadaljujemo z obravnavo četrte od petih direktiv s področja pomorstva, ki jih prenašamo v naš pravni red, to je z direktivo o onesnaževanju morja z ladij ter uvedbo kazni. Ta bo v sklopu španskega predsedstva zadnja. Letos smo tako potrdili že tri direktive, torej prvo direktivo, ki se nanaša na skladno z zahtevami države zastave, drugo direktivo o pomorski inšpekciji države pristanišča, tretjo direktivo o preiskavah nesreč v pomorskem prometu. Letos smo tako imeli že, če se spomnim na začetku leta odprt pomorski zakonik in mi si ne želimo, da bi pomorski zakonik odpirali za vsako direktivo posebej, zato bomo vse direktive v naš pravni red prenesli naenkrat, potem ko bomo v Državnem zboru obravnavali zadnjo direktivo, torej direktivo o ustanovitvi evropske agencije za pomorsko varnost. Iin tudi zato so se države članice na nivoju Evropske unije uskladile, da moramo vse te direktive v naš, torej v nacionalni pravni red prenesti z ustreznim časovnim zamikom.

Torej, direktiva, ki jo obravnavamo danes, Direktiva o onesnaževanju morja z ladij in uvedbo kazni, vključno s kazenskimi sankcijami za kazniva dejanja v zvezi z onesnaževanjem morja, ureja kazni za nezakonite izpuste nafte in zdravju škodljivih tekočin iz ladij v morje. Glavni cilj direktive je, da se v zakonodajo Evropske unije vključi mednarodne standarde iz mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morij z ladij. Drugi cilj direktive je zagotoviti, da se osebe, ki so odgovorne za nezakonite izpuste onesnaževalnih snovi kaznujejo z odvračilnimi, učinkovitimi in sorazmernimi kaznimi in da se izboljša pomorska varnost, morsko okolje pa bolje zaščiti pred onesnaževanjem z ladij.

V predlogu direktive je določen sistem izvrševanja, pri katerem dejavnosti spremljanja in preverjanja, ki jih izvajajo države članice privedejo do kazni za osebe odgovorne za kršitve. Ključni elementi, ki jih uvaja predlog direktive, so vključitev mednarodnih standardov v zakonodajo Evropske unije z uskladitvijo direktive še s preostalimi prilogami h konvenciji Marpol, torej o izpustih v morje, širitev na vseh šest prilog. Torej, poleg trenutnega področja uporabe nezakonitih izpustov nafte in zdravju škodljivih tekočih snovi bo predlog direktive zavzemal tudi nezakonite izpuste snovi v pakirani obliki odpadnih voda, smeti ter ostankov iz sistemov za čiščenje izpušnih plinov tako imenovanih pralnikov. Dodatno se nanaša na podporo državam članicam s krepitvijo njihovih zmogljivosti za pravočasno in usklajeno odkrivanje primerov onesnaževanja, preverjanja in učinkovitega kaznovanja identificiranih storilcev kaznivih dejanj ter zbiranje dokazov o njih. Prav tako zagotavlja, da so osebe fizične kot pravne odgovorne za nezakonite izpuste z ladij, kaznovane z učinkovitimi sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi ter zagotavlja poenostavljen in učinkovit način poročanja o primerih onesnaževanja z ladij ter dejavnosti nadaljnjega spremljanja. Republika Slovenija predlagane spremembe o direktivi podpira in prav tako namerava podpreti mandat za potrditev splošnega pristopa, zato zavzema naslednjih šest stališč. Torej, prvo stališče je, Republika Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije, da se na nivoju Evropske unije izboljša in zagotovi visoko raven pomorske varnosti in varstva pred onesnaževanjem v celotni Evropski uniji, zato predlog direktive zaradi predvidenih pozitivnih vplivov na okolje in s tem na zdravje ljudi podpira. Drugi sklep je, Republika Slovenija podpira vključitev mednarodnih standardov iz konvencije Marpol ter širitvi področja uporabe predloga direktive na priloga tri do pet in del priloge šest Konvencije Marpol, saj meni, da bosta imeli pozitivne učinke na zmanjšanje onesnaževanja morja in varovanja morskega okolja. Tretji sklep je, Republika Slovenija podpira prizadevanje predloga direktive, da se zagotovi, da se osebe odgovorne za nezakonite izpuste onesnaževalnih snovi kaznujejo z odvračilnimi, učinkovitimi in sorazmernimi kaznimi ter da se s tem izboljša pomorska varnost in morsko okolje zaščiti pred onesnaževanjem z ladij. Četrti sklep je, Republika Slovenija izpostavlja potrebo po usklajenosti predloga direktive s prihodnjo Direktivo o kazensko pravnem varstvu okolja in nadomestitvi direktive in z Direktivo o določitvi okvira za ukrepe skupnosti na področje politike morskega okolja. Peti sklep je: Republika Slovenija je tekom zasedanja Delovne skupine za pomorski promet izrazila pomisleke glede določenih členov v predlogu direktive z vidika izzivov pri implementaciji v praksi. In šesti sklep je: Republika Slovenija predlaga, da se rok za prenos spremembe direktive v nacionalne pravne rede podaljša za 24 mesecev ali več. Hvala lepa.