Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni.

Včeraj je Državni svet sprejel veto in pomembno je poudariti, da zakona v tej fazi ni možno spreminjati, zgolj glasuje se ponovno v celoti. S tem je seveda seznanjen tudi Državni svet, zato poziv k nesprejetju zakona oziroma, kot pravijo, k ponovnemu razmisleku pomeni, da ta zakon ne bi stopil v veljavo, posledično pa bi s 1. 1. 2024 veljal in se uporabljal prejšnji zakon, ki je neizvedljiv, ki nima urejenega financiranja, ki bi skratka povzročil paniko in zaradi za katerega nihče kompetenten v resnici ne misli, da je ustrezen.

Smo dolgoživa družba. Civilizacijski dosežek, ki s sabo prinese dodatne potrebe po oblikovanju novega družbenega podsistema dolgotrajne oskrbe. Bistveno je, da je za ljudi, ki potrebujejo in ki bodo potrebovali pomoč in oskrbo, ta dostopna, da si jo lahko privošči vsak, ne glede na svoj socialni položaj, kakovostna, kar pomeni ustrezen usposobljen kader in tudi nadzor in da so na voljo različne vrste storitev, med katerimi uporabnik lahko izbira glede na svoje potrebe. Cilj zakona je čim bolj samostojno, aktivno in dostojno življenje.

V več kot 20 letni zgodovini poskusov uzakonitve sistema dolgotrajne oskrbe se je vedno ustavilo pri isti zadevi, financiranju. Prejšnja Vlada je bila prva, ki je zakon sprejela tudi v Državnem zboru, ampak zakon je samo naštel vire financiranja, zagotovil pa jih ni. Tudi usklajen ni bil z nikomer. Pogajalska skupina ESS se ni seznanila ne z izhodišči, ne z osnutkom, niti ne s končnim predlogom. Državni svet začuda takrat ni izglasoval veta. Delodajalcem se ni zdelo pomembno oglasiti. Nihče ni govoril o novem davku, čeprav je zakon uvajal okvir za novo socialno zavarovanje in s tem tudi prispevek, le da takratna koalicija ni znala ali bolje rečeno pred volitvami ni hotela določiti višine prispevka, zato so financiranje prepustili nekomu kasneje.

In sedaj smo v tokratni vladi financiranje uredili na solidaren način. Vsi prispevamo svoj del za to, da bo sistem tudi srednjeročno in dolgoročno vzdržen. Tako je zagotovljena skoraj milijarda vsako leto za ta namen.

Nov zakon ureja plačevanje prispevka za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v višini 1 % na popolnoma enak način kot to velja za zdravstveno zavarovanje. Žal ne iz medijev ne med razpravo o vetu v Državnem svetu od podpornikov veta nismo slišali niti enega predloga, kako bi bila po njihovo rešitev, ki bi bila lahko sprejeta s širšim konsenzom in ne zgolj prazno naštevanje želja. Namesto tega poslušamo vedno iste strahove s strani delodajalcev, da ne rečem floskule v smislu, če citiram Državni svet: »Predvidene dodatne obremenitve bi lahko negativno vplivale na slovensko gospodarstvo, zmanjšale njegovo konkurenčnost in posledično ogrozile delovna mesta.« Konec citata. Zanimivo je, da so argumenti delodajalskih organizacij vedno isti, ne glede na to, ali gre za dvig minimalne plače malo nad prag tveganja revščine, ali gre za na primer spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki bi nekoliko bolj zaščitil delavke in delavce, ali ko gre za obuditev spomina na to, da je Slovenija unikum pri višini prispevka delodajalcev v pokojninsko blagajno, kjer samo v Sloveniji delodajalci v pokojninsko blagajno plačajo kar za polovico manj kot delavci. Ob vsem tem se sploh ne pogovarjamo, ker gospodarske plahe ptice takoj v vpijejo, gospodarstvo se bo podrlo, vsakič, ko kdorkoli samo zašepeta o solidarnosti, v kateri bi sodelovali tudi delodajalci. Kako je mogoče, da so dobički v podjetjih spet višji? Kako je mogoče, da so bogati še bogatejši? Kako to, da so eno leto nazaj podjetja slikala črno sliko gospodarstva zaradi ukrajinske vojne in energetske krize ter za to upravičeno dobila subvencije? Zdaj pa si v teh podjetjih vodilni izplačujejo dobičke in hkrati ob uvedbi 1 % prispevka za oskrbo naših starejših zopet slikajo katastrofično sliko, da gospodarstvo tega ne bo zdržalo in bodo potrebna celo odpuščanja ob trenutnem dejstvu, da boleče primanjkuje delovne sile.

V Levici menimo, da bi se dalo osnovo za določitev prispevka za dolgotrajno oskrbo določiti tudi bolje, če obremenitev premoženja ne bi bil tak strah in trepet v Sloveniji. Glede tega pričakujemo, da se bo zakon v prihodnjih letih ustrezno prilagodil. V Poslanski skupini Levica bomo Zakon o dolgotrajni oskrbi ponovno podprli in mu v tem trenutku zaželeli srečno uveljavitev, ker je pomemben za vse prebivalke in prebivalce.