Govor

Simon Maljevac

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe, upokojenci, upokojenke in upokojenci, spoštovani svojci, družinski člani in prijatelji vseh, ki ne zmorejo sami in so odvisni od vaše pomoči, pozdravljeni!

Danes bo Državni zbor vnovič glasoval in računamo tudi dokončno onstran odločilnega veta tudi potrdil Zakon o dolgotrajni oskrbi, kot smo že poudarili, Zakon o dolgotrajni oskrbi prihaja kot popolnoma nov steber socialne države in najbolj pomemben korak na področju socialnega varstva pri nas. Ureja pravice in storitve, ki jih potrebujemo za normalno življenje. To so poenotena vstopna točka, ki nudi informiranje in vpeljavo v sistem, okrepljena pomoč na domu, ker si želimo vsi ostati čim dlje doma oziroma v okolju, v katerem živimo. Krepitev institucionalnega varstva s pokrivanjem cen socialne oskrbe v domovih za starejše, novost v oskrbovancu družinskega člana z nadomestno oskrbo in možnostjo odsotnosti ter pomembna družbena in tehnološka storitev E-oskrbe. To so nujni ukrepi, ki jih prinaša zakon in brez katerih ne bomo mogli hoditi v koraku s časom in zaradi katerih je sprejem tega zakona nujen. Zavlačevanje s sprejetjem pa odraz ali nepoznavanje področja ali pa zgolj politična preračunljivost in nagajanje.

In zdaj k predlogu odložilnega veta, najprej o finančnem delu. Prvič v zgodovini imamo z zakonom urejen sistem, ki je izvedljiv in s katerim zagotavljamo redna letna javna sredstva iz državnega proračuna, vzpostavljamo pa tudi novo solidarnostno blagajno, v katero bomo vsi prispevali, da bo za vse, ki potrebujejo pomoč, poskrbljeno ne glede na debelino njihove denarnice ali na njihovo materialno stanje, prispevali bomo delavci, delodajalci in upokojenci. Nestrinjanje s predlaganim sistemom je zmotil predvsem delodajalski del javnosti in Državnega sveta z argumenti, ki smo jih navajeni poslušati vsakič, ko ali krepimo nabor delovnih delavskih pravic ali mehanizme socialne države. Dolgotrajna oskrba bo z novim zakonom dostopna vsem, ne glede na vaše okoliščine in zato moramo prispevati vsi in naprej o postopku sprejemanja zakona, socialno varstvo je široko področje z mnogimi deležniki, v začetku oblikovanja zakona smo se povezali v posebno posvetovalno telo, ki je štelo predstavnike 40 organizacij, strokovnih, civilnih, vladnih, nevladnih, a četudi se teh 40 deležnikov ni uspelo poenotiti v vseh stališčih, je eno vendarle ostalo lastno vsem, ta zakon je treba sprejeti, pika.

Poudarjam tudi, da smo v tem času opravili več 100 ur individualnih usklajevanj z vsemi deležniki, s partnerjem, z ESS, strokovno javnostjo, Zvezo društev upokojencev, krovnimi strokovnimi organizacijami in številnimi drugimi. Res pa je, tu se strinjam s kritiko, da je bila časovnica oblikovanja in sprejemanja zakona intenzivna in da bi tudi ekipi na ministrstvu bolj ustrezalo, če bi imeli za delo čas od lanskih volitev do zdaj, pa tega časa žal ni bilo, saj smo bili primorani ukvarjati se z referendumom o Zakonu o Vladi, s postavljanjem ministrstva še le to pomlad in s časovnico loviti uveljavitev novega zakona s 1. januarjem 2024. Najbrž ni težko razumeti, da je Zakon o dolgotrajni oskrbi zakon vseh nas, obstajata namreč samo dve skupini ljudi, uporabniki dolgotrajne oskrbe in bodoči uporabniki dolgotrajne oskrbe. Na področju socialnega varstva smo namreč najbolj povezana skupnost, saj na starost in druga stanja povezujejo onstran politike, prepričanj in debeline denarnic. Na ministrstvu in vladi srčno upamo, da bo Zakon o dolgotrajni oskrbi zdaj lahko zaživel in poskrbel za vse tiste, ki so najranljivejši v naši družbi. Hvala.