Hvala, gospod predsednik. Pa dovolite tudi iskreno zahvalo, da ste ugodili naši prošnji.

V ponedeljek 27. poteka enodnevni Svet za zunanje zadeve črtica trgovina, ki ga pokriva ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Tokrat ob točki Čile, o kateri smo se danes že pogovarjali, bo verjetno 1. točka priprave na 13. konferenco ministrov Svetovne trgovinske organizacije. Tukaj je stališče Evropske unije vedno podobno. Mi smo tista skupina držav, hkrati pa tudi Slovenija, ki smo najbolj zainteresirani, da v mednarodni trgovini veljajo t. i. fair play pravila. Vi veste, da Evropska unija ni tista, ki bi kršila ta pravila. Tisti, ki pogosto skrenejo so drugi: velika je Amerika, Združene države Amerike, je Kitajska, pa še kdo. Mi pa smo vodilni na čelu te skupine držav, ki skušamo trditi enotna pravila, saj zagovarjamo, da transparentna pravila, ki jih vsi upoštevamo - pomeni večjo blaginjo za vse. To bo tudi izhodišče evropske delegacije, do tega bo tudi slovenska. Ambicija Evropske unije je, da se sprejme dokument, ki bo bolj jasno določal, kako spore, ki nastanejo zaradi kršitev, tudi na nek način po možnosti sporazumno razrešiti in tudi Evropska unija, kakor vedno, bo dala poudarek na to, da kadar se pa gre za kmetijstvo, se pa upoštevajo specifike, vključno s standardi, ki so med različnimi državami različni. To je 1. točka.

2. točka je Čile - o tem sem vam že govoril. Posebna razprava bo tudi o trgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Tu se zdaj že kar nekaj let v resnici nič ne premakne, spori se skušajo reševati. Pogovarjali smo se tudi že na tem odboru o sporih, ki so povezani z njihovo v narekovajih, zeleno reformo vredno 400 milijard, ki je preferenčna do ameriških proizvajalcev, izključuje druge. Znani so spori na področju jekla, aluminija, pa tudi nekateri drugi. Evropska unija se trudi, da ta status, ki ga ima Amerika do Evropske unije - to je strateška partnerica, s katero želimo dobro sodelovati tudi v prihodnje - razrešimo sporazumno in s čim manj ukrepi, ki imajo naravo trgovinske vojne. Uspešni pa smo trenutno, kakor smo, in verjamem, da to vsi poznamo.

Potem, imeli bomo tudi splošno poročilo: kaj se dogaja z drugimi sporazumi ali sklenitvijo sporazumov. Poznano vam je, da Evropska unija nujno išče druge trge. Razlog je dosti preprost. Zaradi tudi v bistvu delno nastavkov trgovinskih vojn z drugimi velikimi silami. Evropska unija je srečna, če ne beleži gospodarskega upada. Naši konkurenti pa imajo veliko gospodarsko rast 2,5 ali pa 7 %, 5 %. Poudarek sem na tem odboru že povedal, ampak ga želim povedati še enkrat, da bomo razumeli težavo, v kateri smo, gospodarska moč Evropske unije leta 2008 je bila izjemna, pomembno večja tudi v Združenih državah Amerike, v tem trenutku smo samo še 65 % Združenih držav Amerike po bruto domačem proizvodu in ob tem imajo vsi višje stopnje gospodarske rasti. Ena od rešitev, ki jih, o katerih se pogovarjamo, je bolj intervencionistično evropska, lastna politika. Druga možnost dodatna, to se vse mora izpogajati, so pa novi napredni sporazumi z drugimi deli sveta. Uspelo nam je z Republiko Čile. V tem trenutku so manj uspešni z Avstralijo in tudi z nekaterimi drugimi deli sveta, ampak ti napori se bodo nadaljevali tudi v prihodnje. To so osnovne zadeve.

Bi pa rad povedal, da zadnje čase, kadarkoli poteka Svet za evropske zadeve s področja trgovine, delovno kosilo, ker seveda se govori bolj odprto, se ne snema, ni javnosti zraven, ker se tudi pogajalska izhodišča, ki v nekem trenutku še ne smejo biti razkrita širši javnosti, ker so pogajalska izhodišča do drugih, tretjih, četrtih zadnje čase je vedno namenjen sporazumom z drugimi državami. Evropska komisija se trudi in v našem skupnem interesu je, da tudi uspemo vsi skupaj. Hvala, gospod predsednik.