Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke in poslanci, lep pozdrav tudi ostalim prisotnim!

Pred vami je rezultat odločitve iz novembra 2017. Takrat je dobila Evropska komisija pooblastilo, da začne in je tako tudi začela. Pooblastilo je dobila 13. novembra. 16. novembra so se pričela nova pogajanja med Republiko Čile in med Evropsko unijo, ki jo je Evropska komisija predstavljala.

Razlog za začetek novih pogajanj je bil dosti enostaven, namreč od leta 2003 naprej velja začasni, od leta 2005 stalni trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Republiko Čile. Mimogrede, Republika Čile je ena bolj naprednih svetovnih gospodarstev, 22 oziroma 20 milijonov ljudi, 5. največje gospodarstvo v Latinski Ameriki in posledica tistega sporazuma je za skoraj 150 % večja medsebojna menjava.

Če vam povem v številkah, recimo leta 2021 je bila blagovna menjava med Evropsko unijo in Republiko Čile skoraj 17 milijard evrov, od tega izvoza 10 milijard, uvoza 7 milijard. Blagovna menjava sicer z letom zamika, torej za 2020 imamo v tem trenutku podatke, pa je okoli 7 milijard, sporazum je že delno zastareli in zato je dobila komisija novembra 2017 pogajalski mandat, da nadaljuje pogajanja za pripravo bolj naprednega sporazuma, in rezultat, del rezultata je danes pred vami. Zakaj del rezultata? Zato, ker sta se izpogajala dva dokumenta, prvi dokument se imenuje napredni okvirni sporazum. To je tudi dokument, o katerem bo Državni zbor razpravljal, vendar je širši in ga predstavlja zunanje ministrstvo in se bo o njem pogovarjalo na zunanjih zadevah in potem na Odboru za evropske zadeve. Mislim, da jutri in v petek in tisti sporazum je sporazum deljene pristojnosti, torej da ga potrjujemo tako na ravni Evropske unije, kakor tudi ratificiramo v posameznih članicah. Tisti sporazum je relativno širok, ima splošna specialna poglavja in trgovinska. Tisti sporazum ima tudi poglavja, ki znajo biti v nekaterih državah predmet večje razprave, daljšega postopka in zato je pa Evropa istočasno izpogajala neko obliko začasnega trgovinskega sporazuma, ki je prav tako velik dokument, več kot 2 tisoč strani ima in ta je predmet današnje razprave.

Zdaj, preden grem na vsebino, dovolite samo še časovnico. Coreper je ravno danes, razpravlja o tem. Na

Svetu ministrov bomo razpravljali o tem sporazumu že v ponedeljek, to mislim, da je 27. novembra in potem, ko bo prišlo do soglasja, bo v decembru Svet Evropske unije o tem razpravljal, glasoval, tudi parlament mora biti, mora dati pozitivno mnenje in želja komisije je, da se še letos podpišeta oba sporazuma, tako napredni okvirni, ki ne začne veljati, ker je predmet nekega širšega postopka in ratifikacij, in potem začasni trgovinski, ki pa začne veljati.

Če pogledamo ta začasni trgovinski, tukaj gre v bistvu za dodatno liberalizacijo. Ukinejo se carine za, na skoraj 99 % vseh produktov, ki so predmet menjave med eno in drugo stranjo. Tisto, kar je mogoče potrebno povedati, Evropska komisija je vztrajala in tudi uspela, da so del sporazuma vse zaveze iz Pariškega sporazuma, zaveze s področja delavskih pravic, prav tako pa so nekateri kmetijski proizvodi, za katere je kmetijstvo ocenilo, da so za Evropo kritični kot so nekatere vrste mesa, kakor recimo tudi olivno olje, pa niso predmet liberalizacije, ampak so še naprej predmet kvotnih sporazumov, torej se omeji in tudi, če se karkoli ugotovi, da bi vplivale na evropsko tržišče, se lahko tudi izvajanje tega dela zaustavi.

Zdaj, s stališča Ministrstva za gospodarstvo in vseh držav članic, s katerimi se pogovarjamo, je ta začasni trgovinski sporazum nujno potreben. Tovrstne sporazume bi Evropska unija, če noče pristati na to, da ima ničelno gospodarsko rast, nujno potrebovala še z bistveno več državami, ker ne samo, da tovrstni sporazum omogoča v bistvu liberalizacijo, tudi poenostavlja postopke pri uvozu, prav tako pa se poseben mehanizem vgrajuje, ki bi pa bil v pomoč tudi majhnim in srednjim podjetjem. Tudi tokrat je to del tega sporazuma.

Tako na kratko, gospa predsednica.