Hvala lepa, državna sekretarka. Se opravičujem.

Torej, Vlada je 8. avgusta ustanovila medresorsko skupino za pripravo vloge za solidarnostni sklad in Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je v sodelovanju z vsemi ministrstvi več ali manj s strokovnimi strokovnjaki svetovne banke, z zunanjimi strokovnjaki in v tesnem sodelovanju z evropsko komisijo pripravilo Vlogo za pridobitev neposrednih sredstev solidarnostnega sklada. Besedilo vloge je Vlada včeraj potrdila na včerajšnji seji. Vlogo pa ta trenutek pošiljamo na komisijo in sicer v roku, torej sedem dni pred rokom, ki se izteče 27. oktobra. Vloga, ki smo jo pripravili v skladu z Evropsko uredbo o solidarnostnem skladu, vključuje vse informacije, in to je tukaj zelo pomembno poudariti o skupni neposredni škodi, ki jo je povzročila naravna nesreča, in posledicah za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje. Uredba določa tudi, da mora država pripraviti oceno v 12 tednih, to je zelo kratek čas, zaradi tega smo se odločili, da bomo v dogovoru s komisijo pripravili to vlogo v skladu z metodologijo / nerazumljivo/, ki nadgrajuje nacionalne metodologije za popis škode in - to bi posebej poudaril - to metodologijo, ki smo jo uporabili mi, so uporabili tudi na Hrvaškem v času popisa škode in posledic potresa v Petrinji in v Zagrebu. To metodologijo so uporabili v Italiji po poplavah maja meseca, to metodologijo so uporabili v Grčiji. Skratka, gre za metodologijo, ki jo svetovna banka, Evropska banka za razvoj in Evropska komisija priznavata in upoštevata kot ustrezno. In treba je jasno ločiti, še enkrat poudarjam, med oceno neposredne škode in njenih posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in vpliv na gospodarstvo in okolje po metodologiji solidarnostnega sklada in dejanskim popisom, ki jih izvajajo institucije na terenu. Torej, resorji so pripravili vlogo za solidarnostni sklad in del podatkov dobili tudi preko sistema AJDA in poziva Ministrstva za naravne vire in prostor za predhodno oceno škode za namene izvajanja Zakona o obnovi po naravnih nesrečah. V skladu s svojimi metodološkimi pristopi so resorji podatke uporabili kot vhodno informacijo za pripravo celovite ocene škode in odpravo posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje. Glavni razlog za uporabo te metode je dejstvo, da je za pripravo vloge na voljo samo 12 tednov od datuma nastanka naravne nesreče. Dejanski, natančen opis škode ter njenih posledic zahteva znatno več časa - to ste pravilno ugotovili - in verjetno se bodo posamezni elementi škode še pojavili tudi v prihodnje. Bom navedel samo primer. Recimo, predvsem tisti vodi, ki potekajo pod zemljo, kanalizacijski vodovodni vodi se zaradi posedanja, zaradi vpliva vod so se lahko že poškodovali ali pa se še bodo poškodovali in te škode ta trenutek ne moremo predvideti, ampak se bo pokazalo potem, ko bo prišlo pač do posameznih napak na terenu. Torej, pričakovali smo, da bo veliko vprašanj povezanih z nejasnostmi o teh dveh elementih, dejanska škoda, ki je bila popisana in posledice te škode za prebivalstvo in gospodarstvo ter okolje. Jaz sem v javnosti že navedel nekaj primerov, pa jih bom tukaj še enkrat, zaradi tega, ker nas ljudje gledajo, da bodo razumeli. Če imamo 50 let staro stanovanjsko hišo, ki jo popolnoma uniči poplava in je vrednost te hiše 50 tisoč evrov je to dejanska materialna škoda, ki je popisana in vnesena tudi v AJDO skupaj z vsemi amortizacijskimi elementi. Po metodologiji, ki smo jo uporabili mi in evropske države, se šteje teh 50 tisoč plus dejstvo, da je potrebno to hišo preseliti na poplavno varno območje, nakupiti zemljišče, pripraviti načrt za gradnjo te hiše, novo gradbeno dovoljenje, pripraviti vso potrebno infrastrukturo za priklop tega stanovanjskega objekta na vodo, kanalizacijo, vse ostale telekomunikacijske povezave in zgraditi hišo po današnjih cenah. In to je bistvena razlika med dejansko škodo in posledicami tega dejstva.

Primer B: če reka odnese del ceste, vrednost ceste, dejanska materialna škoda, ki je nastala z vsemi amortizacijskimi elementi ugotovimo, da se to ne bo ponovilo, na kilometru ali pa dveh kilometrih tega nabrežja reke poleg nove ceste po novih cenah izgraditi tudi varnostni nasip ali škarpo ali karkoli drugega, so to posledice, ki pomenijo dodaten strošek.

In še tretji primer, mogoče malo bolj jasen. Sam sem bil v Dravogradu in med Dravogradom in med Libeličami drsi praktično cel breg in tudi tukaj je nekaj 100 hektarjev gozda, nekaj stanovanjskih objektov in cesta, ki povezuje te kraj. Kot zdrs je ta plaz, potem to pomeni materialna škoda, kubik lesa stanovanjske hiše po isti metodologiji, ki sem jo pojasnil prej in cesta po isti metodologiji, to je dejanska materialna škoda, ki je vnesena v sistem. Kaj so pa posledice tega? Da bo potrebno vršiti monitoring nad tem plaziščem, da bo potrebno narediti projekt za sanacijo tega plazišča, da bo treba pilotirati to območje, zato da ne bo drselo v prihodnje, da bo treba preseliti te 3 stanovanjske hiše, nasaditi nov gozd, navoziti novo zemljino in tak dalje. To je pa tisto kar upošteva metodologija. In treba je poudariti, da bo obnova in pa odpravljanje teh posledic trajalo nekaj let, 10 ali več. Letos poteka 25 let od potresa v Posočju in počasi se zaključuje sanacija tega največjega potresa, 25 let.

Ocena škode, ki jo bo Republika Slovenija predložila Evropski komisiji in jo je že, da bo prejela do 400 milijonov evrov, torej vključuje zgolj oceno tako imenovani "big picutre" na podlagi omenjene metodologije in ne vključuje posameznih projektov. Tukaj imam natiskan izvod te vloge, v katerih so kot priloge vpisane tudi metodologije po katerih se je v skladu s to metodologijo izračunavala posledica teh poplav in tukaj ne boste prebrali ničesar o konkretnem projektu, ampak govorimo o kilometrih cest, o kilometrih železnic, kilometrih na mreži števila, številu stanovanjskih objektov in tako dalje, ker v tej, po tej metodologiji komisijo to ne zanima, ker oni želijo imeti splošno oceno škode.

Jaz bi v nadaljevanju samo rad še poudaril, da sem bil prejšnji teden v Bruslju, kjer sem se pogovarjal s predstavniki didžeregio, ki se ukvarja z ocenjevanjem ustreznosti vlog, ki jo države pošiljajo in pričakujejo to vlogo, danes, kot rečeno, smo jo poslali in zagotovila imam, da bodo o tej vlogi odločali v čim krajšem času. Komisija ima na voljo do 6 tednov da presodi ustreznost te vloge in potem seveda ko odloči o ustreznosti vloge lahko izplača tudi avans za katerega smo zaprosili, to je do 100 milijonov še v letošnjem letu, naslednje leto pa pričakujemo do 300 milijonov še dodatnih sredstev iz novega proračuna Evropske unije. Obvestili so nas, da je primerov naravnih nesreč v Evropi, to tudi sledimo temu zelo veliko in da je predlog seveda komisije, da se v novo finančno obdobje, v nov proračun dodatno nameni 2 milijardi in pol sredstev za solidarnostni sklad. Ocena škode, ki jo bo Republika Slovenija torej predložila Evropski komisiji, da bo prejela do 400 milijonov, vključuje zgolj oceno na podlagi omenjene metodologije, ne vključuje posameznih projektov, torej, ki jih bo treba izvesti za odpravo posledic v prihodnosti in to ni podlaga za izplačilo kakršnekoli škode, ampak je podlaga za to, da dobimo teh 400 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada.

Jaz bi, spoštovani predsednik, samo na koncu tega mojega uvodnega dela rad izpostavil nekaj. Jaz sem prepričan, da se to tega vsi zavedamo, ki sedimo tukaj v tej dvorani. Mi smo danes po res 11 tednih trdega dela vseh ministrstev in zahvaljujem se vsem skupaj, da ste sodelovali v tem procesu, uspeli pripraviti zelo zahtevno vlogo pri izdelavi te vloge, ki je bila izdelana, kot sem povedal, v skladu s priznano metodologijo, so sodelovali tuji strokovnjaki, ki so po enaki metodi popisovali posledice tudi na Hrvaškem. Isti strokovnjaki, ki jih je nam priporočila svetovna banka in oni so sedeli 11 tednov z nami in pripravljali to vlogo in jaz kot minister, odgovoren za pripravo te vloge, za temi podatki stojim in jih bom zagovarjal vsepovsod tukaj v parlamentu, sem jih na Vladi, jih bom tudi pred komisijo. Zdi se mi pa, da ni preveč modro ob dnevu, ko pošiljamo vlogo v Bruselj, iz parlamenta pošiljati negativna sporočila Evropski komisiji, kajti vedite, v Evropski komisiji še kako dobro poslušajo in berejo kaj govorimo pri nas in prosim, da se tega zavedamo. Ne, da bi sedaj kakorkoli omejeval delo vaše komisije ali pa poskušal delati to, ampak opozarjam na to dejstvo in zagotavljam in to smo tudi po uredbi dolžni, da bo sleherni evro, ki bo porabljen iz sklada solidarnostnega sklada, porabljen v skladu z nacionalnim in evropskim pravom, ker to uredba tudi zahteva. Evropska komisija ima mehanizme, ima inštitucije, da preverja te podatke in jih bo, ne glede na to, da mi to opozarjamo ali ne, jih bo. In jaz sem še enkrat povedal, da za temi podatki stojim. Hvala.