Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Torej, na kratko bom predstavila makroekonomski okvir za leto 2024, ki izhaja iz jesenske napovedi, ki smo jo pripravili septembra. Pričakujemo pospešitev gospodarske rasti v prihodnjem letu, ki bo izhajala iz okrevanja v mednarodnem okolju, torej višje rasti izvoza, namreč letos izvoz, zlasti izvoz blaga, upada, tudi zaradi poslabšanja konkurenčnosti. Torej na tem segmentu pričakujemo okrevanje in do neke mere stabilizacijo razmer. Pričakujemo višjo rast zasebne potrošnje podprto z višjo rastjo razpoložljivega dohodka in pa kar je pomembna sprememba od spomladi je ta, da pričakujemo bistveno višjo rast investicij v osnovna sredstva, ki bo izhajala iz sredstev, tudi iz sredstev, za obnovo in sanacijo po poplavah, hkrati pa tudi iz ponovne rasti investicij zasebnega sektorja v opremo in stroje, ki letos zaradi velike negotovosti prav tako upada. Bi pa nekaj več besed namenila inflaciji. Namreč, če pogledamo trenutne podatke, inflacija v Sloveniji znaša 6,9 % merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin 6,6 % in znatno presega povprečje evrskega območja. Sicer se inflacija znižuje, vendar bistveno počasneje. Kaj so razlogi? Če pogledamo po posamičnih skupinah, se cene hrane umirjajo podobno, so na podobni ravni, se pravi, rast cen hrane. Rast cen energentov je v Sloveniji višja, kar pa predvsem izhaja iz različnih časovnih obdobij, v katerih so države sprejemale in umikale ukrepe za blaženje energetske draginje. Tisto, kar pa je vztrajna razlika, ki se ne zmanjšuje, so pa razlike v rasti cen storitev in to pa izhaja iz ukrepov politik v, bi rekla, v zadnjih treh do štirih letih. Namreč, v tem obdobju so se močno povečali različni dohodki, dodatki, rast plač je bila višja kot v preteklem obdobju. Vse to je vplivalo na povečano povpraševanje. Na drugi strani imamo pa v storitvenem sektorju še en dejavnik, in sicer pomanjkanje delovne sile, ki vpliva na zahteve po višjih plačah, ki se potem prenašajo v cene, torej v tem segmentu ali pa širše v segmentu osnovne inflacije očiščene cene energentov in hrane se inflacija ohranja na visoki ravni in pravzaprav te razlike do evrskega območja se ne zmanjšujejo in v tem kontekstu bi se navezala še na to, kar je izpostavil predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun. In sicer, da je pomembna usklajenost fiskalne in denarne politike. Torej vsaka ekspanzivna fiskalna politika prispeva k počasnejšemu zniževanju inflacije ali pa na nek način spodkopava prizadevanja denarne politike. Prav tako bi se navezala tudi na to, da indeksacija povečuje inflacijske pritiske, namreč vsak avtomatizem pri indeksaciji, tudi če govorimo o nekih pogodbenih obveznostih prispeva k vztrajnosti inflacije. Temu smo bili priča zlasti v obdobju pred letom 2008. Tako da ti elementi, če bi se ohranila ta ekspanzivnost, seveda ne bodo prispevali k hitrejšemu zniževanju inflacije. Naša napoved je, da se bo inflacija v prihodnjem letu postopoma znižala pod 4 odstotke, vendar ob teh tveganjih, ki sem jih pravkar izpostavila. Hvala lepa.