Hvala lepa. O verodostojnosti oziroma neustreznosti fiskalnih projekci, se pogovarjamo ob vsaki oceni Fiskalnega sveta. Žal je bila tudi tokrat priprava proračunskih dokumentov pod vplivom izjemnega dogodka, tokrat naravnih nesreč. Te naravne nesreče so prizadele državo do takšne mere, da smo morali spremeniti zastavljene prioritete ter cilje Vlade in strategijo politike prilagoditi na način, da se v čim krajšem času sanirajo posledice poplav in plazov. Del sredstev za obnovo po poplavah in plazovi se, kot sem že v uvodnem nagovoru povedal, prikazuje oz. planira na rezervah Ministrstva za finance, saj zaradi preuranjenosti še ni mogoče določiti namena porabe. Pri tem velja ponovno poudariti, da je ukrepanje države začasno, ciljno usmerjeno in sorazmerno, veljavni zakoni pa že zdaj onemogočajo, da bi se sredstva namenjena odpravi naravne nesreče, porabljala za namene, ki z naravnimi nesrečami niso povezani. Ob tem je potrebno izpostaviti, da zagotavlja Vlada transparentno porabo tudi za javno objavo podatkov o realizaciji protipoplavnih ukrepov po posameznih področjih. Vlada v odzivu poudarja, da bo fiskalna politika v prihodnjem letu prilagojena odločnemu ukrepanju po naravnih nesrečah v letu 2023. To bo vplivalo na izračun fiskalnega napora, ki bo zaradi izločenih enkratnih ukrepov izboljšan. Vlada meni, da bo skladno z metodologijo EU izračunan fiskalni napor zadosten, posledično pa tudi, da se s tem sledi zahtevam nacionalnega fiskalnega pravila.

V zvezi z neustrezno naravnanostjo fiskalne politike Vlada odgovarja, da se protikrizni ukrepi v času izjemnih okoliščin, torej covid, energetska kriza, niso obravnavali kot enkratni izdatek. Stroški sanacije naravne nesreče iz leta 2023 pa se v prihodnjih dveh letih bodo. Z upoštevanjem tega, bo skladno s pravili EU fiskalni napor ustrezen in presega 0,5 odstotnih točk BDP. Zgornja meja obsega izdatkov je nad izračunanim razponom ocen, ki jih opravi Fiskalni svet zaradi ukrepov za odpravljanje posledic poplav. Za leto 2025 Vlada trenutno ni predvidela sprememb, ker predlog državnega proračuna za leto 2025 ne presega meje iz veljavnega odloka in pa zaradi še neznanih natančnih rešitev glede novih fiskalnih pravil na ravni EU. Trenutno je predvideno, da bo država morala narediti fiskalni načrt za obdobje štirih let, ki ga bo lahko podaljšala za tri leta zaradi investicij in reform. Vlada bo prihodnje leto pripravila fiskalno strategijo oz. srednjeročni fiskalni načrt, ki bo vključeval ukrepe za postopno konsolidacijo in spodbujal nadaljnjo rast. Seveda se Vlada zaveda dolgoročnih izzivov in prihodnjih tveganj, zato je v osnutku proračunskega načrta 2024, v ocenjeni različni hipotetični scenariji, ki kažejo vpliv spremembe ekonomskih dejavnikov na javne finance, opredeljene pa so tudi ključne usmeritve sprememb na področju pokojninskega sistema.

Fiskalni svet ugotavlja, da je projekcija investicijskih izdatkov v bilanci sektorja država v letu, za leto 2023, še naprej optimistična, saj implicira izrazito pospešitev rasti v zadnjem delu leta. Vlada pojasnjuje, da bo ocenjena rast investicij sektorja država v letu 2023 posledica različnih dejavnikov. Z letom 2023 se zaključuje črpanje sredstev večletnega finančnega okvira EU 2014 - 2020, ob hkratni porabi sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. Na rast investicijskih izdatkov v tekočem letu bodo vplivali višji izdatki tako na ravni državnega proračuna in občin kot tudi drugih enot sektorja država, predvsem s področja železniške infrastrukture. Prav tako pa tudi izdatki za investicije, ki bodo posledica odprave škode po poplavah iz avgusta. Ob predpostavki, da je povprečna rast investicij sektorja država v drugi polovici leta v povprečju precej višja kot v prvi polovici, pa potrjujejo tudi podatki realizacije SURS v obdobju 2020 - 2022.

V zvezi z očitki o neverodostojnosti Vlada pojasnjuje, da proračunski dokumenti nastajajo v času, ko se proračun za prihodnje leto šele načrtuje in ne gre za dokumente, ki izražajo izvršena dejstva. Načrtovanje proračuna države nastaja v negotovih razmerah in primerih izjemnih okoliščin, ki so državo prizadele do takšne mere, da mora spremeniti zastavljene prioritete ter cilje in strategije politike prilagoditi na način, da v čim krajšem času sanira posledice poplav in plazov.

Fiskalni svet naprej navaja tudi, da so ocene prihodkov iz naslova trošarin v letih 2024 in 2025 pripravljene konservativno, medtem ko rast prihodkov od dohodnine označi kot optimistično. Vlada pojasnjuje, da je bil ob pripravi proračunov za leti 2024 in 2025 na strani prihodkov, da bi bilo pomembno vključiti tudi ukrepe, ki so prispevali k višji oceni predvidenih prihodkov. Prihodki iz naslova trošarin zasledujejo različne politike in med njimi se sicer v zadnjih dveh letih skuša zasledovati predvsem znižanje maloprodajnih cen energentov ter tako omiliti posledice visokih cen, ki so prizadele gospodinjstva in gospodarstva.

In za zaključek, v zvezi z oceno Fiskalnega sveta, da sta zlasti projekciji transferjev posameznikom in gospodinjstvom in transferjev v sklada socialnega zavarovanja podcenjeni, upoštevajoč uskladitve transferjev z inflacijo in pokojnin po zakonsko določeni formuli ter naraščajočega negativnega učinka ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, Vlada pojasnjuje, da je v osnovnem predlogu zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2024 in 2025 predlagano, da se transferji posameznikov in gospodinjstev ter plače javnih uslužbencev v letu 2024 ne usklajujejo, zdaj s temi zadnjimi spremembami, pa smo to seveda deloma spremenili.

Hvala lepa.