Spoštovana predsednica Kertova, minister Boštjančič, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, spoštovani visoki zbor!

Obdobje izjemnih okoliščin, ki se je pričelo z izbruhom epidemije marca leta 2020, se s potekom leta 2023 končuje. V tem obdobju je tako v Sloveniji, kot po mnenju Evropskega fiskalnega odbora, tudi na ravni Evropske unije strukturni položaj javnih financ poslabša. Ker dogovor o spremenjenem sistemu ekonomskega upravljanja na ravni Evropske unije še ni sprejet, naj bi bila z letom 2024 formalno ponovno veljavna obstoječa pravila. Evropska komisija je sicer spomladi letos v usmeritvah fiskalne politike za leto 2024 uporabo trenutnih pravil odsvetovala, a je prvič po pričetku epidemije državam izdala kvantitativna priporočila. Sloveniji je zaradi visokih tveganj za vzdržnost javnih financ za leto 2024 priporočila začetek konsolidacije in strukturni napor v višini vsaj pol procenta bruto domačega proizvoda oziroma rast očiščene porabe v višini 5,5 %. Temeljna razlika v ocenah ustreznosti fiskalne politike med Fiskalnim svetom in Vlado izhaja iz načina upoštevanja izjemnih dogodkov. Vlada njihove učinke v izračunih uporablja selektivno kot enkratne dejavnike, ki se izločajo iz ocenjevanja, Fiskalni svet pa jih obravnava enakovredno. Predlog proračuna za leto 2024 tako po oceni Fiskalnega sveta ne izpolnjuje zahtev domače zakonodaje in priporočil Evropske komisije. Vsebinsko je to predvsem posledica velikega števila diskrecijskih ukrepov, ki so bili sprejeti v nekaj zadnjih letih in v vedno večji meri obremenjujejo javne finance. Zastavljeno fiskalno politiko ocenjujemo kot ekspanzivno oziroma spodbujevalno. To ne ustreza cikličnemu položaju gospodarstva niti ni usklajeno za vztrajno denarno politiko ter tako prispeva k daljšanju obdobja vztrajanja visoke inflacije. Znova moram jasno poudariti, da so te ugotovitve neodvisne od predvidenega ukrepanja za sanacijo po poplavah, ki bo v nadaljevanju razprave verjetno znova neustrezno izpostavljeno kot ključni dejavnik previsoko zastavljene porabe oziroma primanjkljaja. Ugotovitev o neustrezno spodbujevalno naravnani fiskalni politiki v letu 2024 je še bolj na mestu, če upoštevamo, da letos poraba brez interventnih ukrepov ne bo dosegla ocenjenih ravni, to je dva meseca pred koncem leta že povsem jasno. Rast porabe državnega proračuna je v prvih 10-ih mesecih letos znašala okoli 10 %, v zadnjih dveh mesecih leta pa bi se lahko med letno povečala še skoraj za polovico, primanjkljaj pa bi lahko v teh dveh mesecih znašal kar 2 milijardi evrov. Še v okviru trenutnih razprav o proračunskih načrtih so zaostajanje prekomerno zastavljene ravni predstavniki vlade ocenjevali kot pozitivno. Dovolite preprosto Aleševo ilustracijo. Otroka z 10 evri pošljemo v trgovino po kruh, ki stane 2 evra, ob tem si ta kupi še sladoled za 2 evra. Verjetno ga ne bomo pohvalili, ko nam bo vrnil le 6 evrov. Precenjeno načrtovanje veča tveganje za neracionalno in netransparentno rast porabe. Konkretni primer iz predloga proračuna, o katerem razpravljamo, je sledeč: na osnovi uradne ocene realizacije za letos in predloga za leto 2024 izhaja, da naj bi se poraba državnega proračuna brez interventnih ukrepov prihodnje leto povišala le za okoli 1 %. Če pa upoštevamo bolj realistično oziroma nižjo oceno ravni porabe za letos omogoča predlog proračuna, ki ga sprejemate prihodnje leto preko deset odstotno rast očiščene porabe. To ne bi bilo skladno z veljavno zakonodajo oziroma bi bilo znova več od dolgoletnega povprečja in približno dvakratnik trenutno ocenjene rasti gospodarskega potenciala. Ta stopnja rasti bi bila lahko zaradi ukrepov ki so bili sprejeti v času postopka sprejemanja proračuna in niso vključeni v predlog proračuna še višja. O nedopustnosti in neprimernosti takšne priprave proračuna z vidika kredibilnega proračunskega načrtovanja, sem govoril že včeraj. Ne celoviti in ne dovolj kredibilni proračunski dokumenti, iskanje različnih obvodov, selektivni prikazi, vse z namenom ustvariti videz računovodskega izpolnjevanja fiskalnih pravil, izkazujejo nerazumevanje temeljnega namena pravil. Odločevalci in nosilci ekonomske politike bi se morali zavedati, da je fiskalna vzdržnost v lastnem interesu Slovenije neodvisno od evropskih zavez. Doseči jo je mogoče le z ustrezno naslovitvijo dolgoročnih izzivov. Fiskalna vzdržnost je med drugim tudi pogoj za uporabo izrednega instrumenta Evropske centralne banke, namenjenega pomoči državam, ko se soočajo s težavami pri dostopu do trgov. Fiskalna vzdržnost bo hkrati imela temeljno vlogo v bodočem okviru ekonomskega upravljanja v Evropski uniji, in je ključni dejavnik, ki finančne trge prepriča v financiranje razvojnih politik države po sprejemljivih pogojih. Hvala lepa.