Hvala lepa.

Najprej lep pozdrav vsem! Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani Odbora za finance, spoštovani kolegi, kolegice, predstavniki posameznih združenj oziroma vsi prisotni!

Pred vami je Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2024, v zvezi s katerim je razprava na posameznih odborih že potekala, zato bom danes izpostavil samo ključne informacije in novosti. Razlogi za pripravo predloga sprememb proračuna 2024 so predvsem institucionalne spremembe, katastrofalne poplave ki so 4. avgusta prizadele velik del Slovenije, nove obveznosti Republike Slovenije, ki so nastale po sprejetju proračuna za leto 2024, zaradi česar je treba spremeniti strukturo proračunskih odhodkov, spremenjene napovedi makroekonomskih kazalnikov in s tem spremenjene ocene javno finančnih prihodkov, gospodarskih okoliščin in drugih predpostavk, ki so bile uporabljene v sprejetem proračunu za leto 2024. Pripravo predloga sprememb proračuna za leto2024 so zaznamovale negotove makroekonomske razmere, ki izhajajo iz globalne situacije in povišane inflacije, predvsem pa največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije, ki je zahtevala preusmeritev znatnega dela sredstev znotraj državnega proračuna za odpravo njenih posledic. V ospredju so zato ukrepi za obnovo in pomoč po poplavah, podprti s sredstvi državnega proračuna, z EU viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ter iz evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027.

V predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2024 je načrtovanih 14 milijard evrov prihodkov in 16,2 milijardi evrov odhodkov, pri čemer je za odpravo posledic naravnih nesreč v letu 2024 predvidenih 1,1 milijarde evrov, od tega je planirano 780 milijonov evrov rezerv pri Ministrstvu za finance, 335 milijonov evrov pri Službi Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih in pri drugih ministrstvih, največ pri Ministrstvu za infrastrukturo, Ministrstvu za naravne vire in prostor ter Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic avgustovskih poplav se proračunski primanjkljaj povečuje na 2,2 milijardi evrov, v sprejetem proračunu za leto 2024 samo toliko, da to spomnim, je bil ta ocenjen na 1,7 milijarde evrov oziroma ti 2,2 milijardi evra pomeni 3,3 % BDP, v sprejetem proračunu za leto 24 je bil ocenjen takrat na 2,6 % BDP. Do vključno 12. novembra, je bilo iz državnega proračuna že izplačanih 412 milijonov evrov za namen odprave posledic škode te naravne nesreče. Podrobnejšo razdelitev lahko spremljate tudi na spletni strani gov.si, kjer so tudi seznami prejemnikov pomoči in se na dnevnem nivoju ažurirajo. Glavnina sredstev je bila izplačana za predplačila občinam 213 milijonov, intervencijski stroški občinam 67 milijonov, Rdeči križ in Karitas 10 milijonov, intervencijske stroške sil za zaščito in reševanje 5 milijonov, predplačila povezana z odpravo posledic škode v gospodarstvu 32 milijonov, intervencije na državnih cestah 7 milijonov, intervencije na vodotokih 12 milijonov, izvajanje izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja vode 23 milijonov, ter izredna denarna socialna pomoč 36 milijonov. Ob tem naj poudarim, da so bili prilivi za namen odprave naravne nesreče do sedaj prejeti samo v višini 2,3 milijone evrov, in sicer gre za donacije. Slovenija si prizadeva izkoristiti tudi čim več evropskih sredstev za sanacijo škode po poplavah. Programsko obdobje 20142020, se letos zaključuje, zato ima Slovenija iz tega naslova omejena sredstva, ki jih lahko nameni za odpravo posledic avgustovskih poplav. Kljub temu so bili znotraj spremembe operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v tem obdobju 2014-2020, v obstoječe projekte na področju protipoplavne zaščite vključeni interventni ukrepi za čiščenje vodotokov oz. za pretočnost teh strug v višini 15 milijonov evrov. Poleg tega je bil spremenjen tudi projekt Urada RS za zaščito in reševanje, s katerim je bilo zagotovljenih dodatnih 5 milijonov za nakup opreme. Za intervencijske preventivne ukrepe je bilo znotraj tega programa namenjenih 20 milijonov evrov. V okviru programskega obdobja 2021-2027, pa bo MKRR do konca leta pripravilo predlog sprememb programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027.

Za zmanjševanje poplavne ogroženosti in zmanjševanje tveganja za drugo podnebno pogojene nesreče so predvidena evropska sredstva tudi v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Za ta namen je na voljo 265 milijonov evrov evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, od tega 45 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 220 milijonov evrov posojil. Od navedenega zneska je za zmanjševanje protipoplavne ogroženosti na voljo 240 milijonov, od tega 20 milijonov nepovratnih sredstev 220 milijonov posojil. Naj poudarim, da je bil 7. novembra sklenjen dogovor Vlade in Združenj občin o višini povprečnine, to je 725 evrov za leti 2024 in 2025, kar bo občinam za izvajanje zakonsko določenih nalog zagotovilo cirka 50 milijonov evrov več sredstev, zaradi višje povprečnine, bodo pa prejele tudi več sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, cirka 3 milijone evrov več in nekaj več sredstev za narodnostne skupnosti in občine z romskimi naselji. Vlada se zaveda, da osnovna enačba za izračun sredstev primerne porabe ne vključuje povišanih stroškov plač, pač pa, kot sem že včeraj povedal, samo površino občine, dolžino občinskih sredstev in prebivalcev po različnih kategorijah, zato je tudi, zaradi teh spremenjenih okoliščin in povišanja stroškov dela pri posrednih uporabnikih občinskih proračunov z Združenjem občin dosegla dogovor, da se občinam v letih 2024 in 2025 zagotovi dodatna sredstva za ta namen v višini 20 milijonov evrov - za leto 2024 in 34 milijonov za leto 2025, na podlagi posebne enačbe, ki določa, da tista občina, ki namenja več sredstev v stroške dela pri posrednih uporabnikih občine v odvisnosti od sprejetih sredstev primerne porabe prejme iz državnega proračuna višji delež teh sredstev. Višja povprečnina in dodatna sredstva bodo predlagani v postopku tega, torej sprejema teh proračunskih dokumentov za naslednji dve leti. Vlada je na seji 16. 11. torej pred dvema dnevoma soglašala s predlogi amandmajev k Predlogu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025. Ti med drugim zvišujejo, kot že omenjeno povprečnino za občine in spreminjajo, spreminjajo določbo glede usklajevanja socialnih transferjev. Glede transferjev, ki se usklajujejo po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji se načrtuje, da se v letu 2024 uskladijo v višini 70 % rasti cen življenjskih potrebščin, ki jo ugotovi Statistični urad v obdobju december 2022, december 2023. Z nekoliko omejenim usklajevanjem do določene mere tako ohranjamo življenjski standard prejemnikov socialne pomoči, hkrati pa omejujemo pritiske na rast inflacije. Avtomatična indeksacija socialnih transferjev z inflacijo je namreč eden od dejavnikov, ki lahko v okolju z relativno visoko inflacijo povzroča dodatne inflatorne pritiske in s tem prispeva k vztrajanju inflacije. Ob tem naj posebej poudarim, da so se socialni transferji v začetku letošnjega leta že uskladili in to za, 10,3 % in da Vlada sprejema tudi druge ukrepe za omejitev draginje. S predlaganimi amandmaji se črta tudi člen, ki je določal, da se vrednost plačnih razredov za javne uslužbence v letu 2024 ne uskladi. Predlagani amandmaji bolj jasno opredeljujejo tudi uskladitev pokojnin. Uskladitev se delno opravi že pri izplačilu pokojnin in drugih prejemkov za januar 2024, in sicer v višini, 8,2 odstotka. To je odstotek, ki je bil po zadnjih izračunih ocenjen koliko se bo pokojnine povišane, torej v resnici za celoten znesek se bodo uskladile že v januarju. Končna uskladitev pa se bo seveda v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju opravila pri izplačilu pokojnin za mesec februar, pri čemer pa se delna uskladitev, ki je bila izplačana v januarju 2024 poračuna, ampak kot rečeno iz tega naslova, potem pričakujemo v letu februarju bistveno manjši poračun kot je bilo v preteklih letih. Navedena sredstva se bodo zagotovila predvsem s prerazporeditvami skladno z določbami zakona o izvrševanju proračunov. Predlog sprememb proračuna za leto 2024 je kljub prilagoditvi izrednim razmeram razvojno naravnan in državljanom zagotavlja ohranjanje blaginje. Zato predlagam, da predlog sprememb proračuna za leto 2024 sprejmete. Toliko za enkrat z moje strani.