Govor

Najlepša hvala za dano besedo.

Zdaj, jaz sem presenečena, da se Vlada ni odzvala na mnenje Fiskalnega sveta, ker namreč tudi meni se zdi ključno, kje se te spremembe vidijo v proračunu, ker namreč glede na spremenjen, dopolnjen predlog proračuna, imamo zgolj eno spremembo v višini 21 in nekaj milijonov, ki jemljete iz proračunske rezerve in dajete na postavko novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije.

Zdaj, ko smo govorili in razpravljali o proračunu za leto 2025, je tako imenovani solidarnostni prispevek bil v veljavi in takrat ste rekli, da vse, kar že velja, tudi mora biti vidno v proračunu. Sedaj v vmesnem času se je ta solidarnostni prispevek ukinil, kar je seveda prav, ker je bil totalni nesmisel, ampak ta sprememba v proračunu ni vidna, pa me zanima kje je zdaj, kje je ta manko prihodkov, ki ste jih načrtovali iz tega solidarnostnega prispevka?

Zdaj, v ZIPRSU nameravate tudi spremeniti postavko, vezano na usklajevanje plač v naslednjem in pa potem naprej, letu, pa tudi tega nekako tukaj ni videti. Tukaj, ko pogledamo postavko socialnih transferov vidimo, da se glede na trenutni znesek, glede na leto 2023 v bistvu transferji posameznikom znižujejo za 300 milijonov. In zdaj v kolikor bo do uskladitve prišlo, bo verjetno ta postavka seveda drugačna. Tako, da mene, ne vem, mi je zanimivo, da se ne želite na to odzvati in tako kot je gospod dr. Kračun tudi dejal, dejansko to seveda daje nek pomislek v verodostojnost tega dokumenta, proračuna. Jaz vidim, da teh dokumentov ne jemljete najbolj resno. ker itak napovedujete rebalans na rebalans, ampak vseeno to bi moral biti ključni dokument razvoja, ki mu bo sledila ta koalicija. Zdaj, v kolikor ste se z občinami dogovorili in jim je ta višina 725 evrov povprečnine sprejemljiva, plus tista dodatna sredstva zaradi dviga plač, potem v redu, sicer sama ocenjujem, da glede na rast vseh stroškov, ki jih imajo posledično seveda tudi občine, ta povišana povprečnina ne odraža. Seveda, če bi želeli, da se naše lokalne skupnosti bi še lahko nekako dodatno razvijale in s tem zagotovile boljše in bolj kvalitetno življenje za nenazadnje vse nas. Tako da, ampak dobro, mogoče kaj več o tem jutri pri obravnavi ZIPRS.

Še vedno pa zdaj tudi, če pogledam ta spremenjen predlog dopolnjenega proračuna za leto 2025, spremembe so minimalne. Ocenjujem, da so prihodki, ki jih imate tukaj navedeni nerealno ocenjeni, so bistveno višje postavljeni, kot so recimo, kot je bilo za leto 2023, tako glede dohodnine, potem davek od dohodkov pravnih oseb, res je, da ga nameravate dvigniti, ampak vseeno, gospodarska situacija v državi ni ravno bleščeča, gospodarstveniki govorijo, da dejansko gredo v recesijo in potem se mi zdijo vseeno te številke malo prenapihnjene. Na drugi strani pa imamo seveda zelo obremenjene plače, kar lahko zdaj že preberemo celo iz časnika Delo, posledica teh vaših ukrepov pomeni, da bomo imeli v letu 2024 plače, delež davkov v strošku dela kar 44,6 %, medtem ko je bilo v letu 2022, 43,1 % v letu 2025 pa kar 46,2 % kar je seveda izjemno visoko. Glede od naše zadnje obravnave proračuna do danes, inflacija se ni kaj bistveno spremenila. Nekoliko nižja je bila konec oktobra letna inflacija in sicer, 6,9 % ampak če pogledamo v povprečju smo glede na povprečje držav Evropske unije je pri nas inflacija izjemno visoka zlasti na račun visoke, visokih cen hrane in pa električne energije. In kot posledica vsega tega seveda pomeni, da bodo določene uskladitve, ki ste zdaj jih vseeno napovedali nekako se verjetno tudi morale odražati v tem proračunu, saj poznamo nenazadnje kakšne so napovedi za naslednji dve leti in gospodarska slika države za naslednje leto in tudi leto 2025 napovedi niso najboljše. Padec industrijske proizvodnje, da smo država, ki v bistvu, ima drugi največji padec v Evropski uniji za 12,3 %, to niso spodbudni podatki za naprej in seveda vse to se mora odražati na nek način v našem proračunu, medtem ko s strani gospodarstvenikov slišimo, padajo naročila, gospodarsko gre v recesijo, ko pogledamo podatke, pada uvoz, pada izvoz in nenazadnje pada tudi potrošnja gospodinjstev, seveda, zaradi sanacije po poplavah država še vedno dosti investira in bo investirala tudi v prihodnje. Na nek način s tem ohranjamo oziroma blažimo ta padec gospodarske rasti, ampak situacija seveda ni dobra, tako da jaz ocenjujem te številke kot precej nerealne. Isto davek na dodano vrednost za 650 milijonov več v letu 2025 kot v letu 2023, kar se mi zdi zelo veliko. Ne vem, ali planirate, da bomo še v naslednjih dveh letih deležni tako visoke inflacije, ki seveda posledično prinaša tudi več davka v proračun? Ampak to seveda na drugi strani za državo in državljane ni dobro in posledično pomeni več odhodkov drugje, tako da mislim, da to niso ravno pravi ukrepi. Tako, da jaz bi vseeno prosila ministra, da se morda odzove in pojasni kje so te stvari, ki so se zdaj v vmesnem času zgodile, spremenile, vidne v tej spremembi proračuna. Zdaj več kot očitno do zmanjšanja števila ministrstev ne bo prišlo. Neke napovedi so bile iz 20 na 12 potem vmes je bilo celo govora o 7-ih, to bi se kar bistveno odrazilo v samem proračunu ampak več kot očitno po tistem koalicijskem sestanku o tem več ni govora, ampak vseeno nekatere stvari pa so dejstva in so se že zgodile, tako da bi prosila za obrazložitev. Hvala.