Hvala za besedo, gospa predsednica. Lepo pozdravljeni vsi poslanci, poslanke, vsi ostali vabljeni gostje! Problem korupcije je tako v Sloveniji kot drugje v svetu in Evropi pereč problem. S korupcijo se soočamo na dveh ravneh, s preprečevanjem in s pregonom korupcijskih dejanj. Obsodba koruptivnih dejanj in zgled nosilcev javnih funkcij je pri tem še posebej pomembna, zato pozdravljamo današnjo razpravo v Državnem zboru. Naj najprej pojasnim, da Ministrstvo za pravosodje je tisto, ki je pristojno za pravni okvir, ampak pravni okvir je šele prvi korak. Brez naporov ustreznih institucij, kot so Komisija za preprečevanje korupcije, policija, Državno tožilstvo in na koncu sodišča, je zakon lahko le mrtva črka na papirju. V nadaljevanju bom glede na prvo predlagano priporočilo predstavila dosedanje in načrtovane normativne aktivnosti na tem področju. Ministrstvo za pravosodje je po daljšem usklajevanju različnih deležnikov pripravilo obsežno novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je bila sprejeta že leta 2020. Ta je upoštevala priporočila mednarodnih organizacij, to so GRECO, Sveta Evrope in OECD, prinesla je pomembne spremembe z vidika procesnih pravil za postopke pred komisijo. Zagotovila je ustrezno pravno podlago za aplikacijo / nerazumljivo/, ki je z vidika transparentnosti zelo pomembna, saj prikazuje porabo javnih sredstev. Prav tako je dana podlaga za javno objavo sprememb premoženjskega stanja funkcionarjev, dana je obveznost poročanja o lobističnih stikih za interesne organizacije kot so zbornice ipd. Ob sprejemu zakona so bile predvidene tudi dodatne zaposlitve in finančna sredstva za komisijo, ki sedaj te preventivne mehanizme okrepljeno uveljavlja v praksi. Nekatere spremembe pa se morajo v resnici še uveljaviti, saj ta terjajo dodatne napore in ozaveščanje nosilcev javnih pooblastil. Tako je predvidena tudi analiza učinkov posameznih institutov Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v praksi. Zdaj dosežki komisije izhajajo iz letnega poročila, ki ga tudi obravnava Državni zbor. V vsakoletni oceni stanja pa komisija prikaže tudi zaznana korupcijska tveganja in korupcijo v širšem smislu, s katero se sreča na podlagi prijav. Ima pomembno preventivno vlogo tudi pri opredelitvi ali določeno ravnanje predstavlja koruptivno ravnanje, oz. kršitev integritete, medtem ko so za ugotavljanje morebitne odgovornosti posameznika za kazniva dejanja odgovorni drugi organi. Na področju korupcijskih kaznivih dejanj je Kazenski zakonik usklajen s priporočili mednarodnih organizacij na tem področju, kot sem že omenila: Svet Evrope, GRECO, OECD, tudi s predpisi Evropske unije, vključno z višino zagroženih kazni in s tega vidika morebitne dodatne spremembe, torej kazenskega zakonika trenutno niso predvidene. Zavedati pa se je treba, da je odkrivanje in dokazovanje korupcijskih dejanj v praksi zelo zahtevno, saj pri teh dejanjih načeloma obe udeleženi strani nimata interesa po razkritju. Tu ima pomembno vlogo Policija, tudi Nacionalni preiskovalni urad in Državno tožilstvo, ki usmerja predkazenski postopek. Zdaj, o odgovornosti posameznikov za korupcijska dejanja pa lahko odloča le sodišče v kazenskem postopku. Zakon o kazenskem postopku vsebuje stroga pravila za izločitev dokazov, vendar so ta pravila povezana s konceptom kazenskega postopka, kot ga poznamo, in z vgrajenimi varovalkami, ki naj zagotavljajo pošteno sojenje. Zdaj morebiten poseg v to ravnotežje med orodji obeh strank v kazenskem postopku terja poglobljen in sistemski premislek. Naj opozorim na zadnjo odločbo Ustavnega sodišča iz julija letos, ki razveljavlja, kar nekaj določb zakona o kazenskem postopku, ki urejajo pogoje za dostop do podatkov o uporabniku in prometnih komunikacijskih podatkov ter do podatkov o imetnikih bančnih in podobnih računov. Ministrstvo za pravosodje intenzivno pripravlja predlog sprememb ZKP, ki bo upošteval tudi zaostrene varovalke na podlagi odločbe Ustavnega sodišča. V letošnjem letu je bil sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki dopolnjuje veljavni protikorupcijski okvir z obveznostjo preko 2 tisoč 300 zavezancev v javnem in zasebnem sektorju da vzpostavijo notranje prijavne poti in imenujejo zaupnike, ki bodo omogočali prijaviteljem kršitev v delovnem okolju zaščito njihove identitete. Zakon pa ureja tudi zaščitne ukrepe v imenu povračilnih ukrepov s strani delodajalcev. Govorimo o tako imenovanih žvižgačih. V skladu z zakonom Komisija za preprečevanje korupcije opravlja pomembno vlogo pri zaščiti teh prijaviteljev. V ta namen je zakon predvidel tudi dodatne zaposlitve in finančna sredstva za komisijo. Ministrstvo za pravosodje pa je že pred sprejemom zakona v sodelovanju s komisijo pripravilo vrsto usposabljanj za zavezance po tem zakonu. Rok za vzpostavitev notranjih pravnih poti za podjetja med 50 in 249 zaposlenimi, pa se izteče decembra letos. Iskanje, začasno zavarovanje in končni odvzem premoženjske koristi iz kaznivih dejanj je pomemben ukrep pri boju zoper korupcijska kazniva dejanja in je ena od pomembnih nalog kriminalistične policije in Državnega tožilstva. Zakon o kazenskem postopku in zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora že sedaj dajeta podlago za aktivnosti kriminalistične policije in tožilstva. Ministrstvo za pravosodje pa načrtuje nadgradnjo na področju mednarodnega sodelovanja pri iskanju in zasegu protipravne premoženjske koristi in ureditev evidentiranja in učinkovitejšega ravnanja z zaseženimi predmeti in začasno zavarovano in odvzeto protipravno premoženjsko koristjo, kar bo še dodatno okrepilo možnosti za delo kriminalistične policije in državnih tožilcev. V tem tednu je bil tudi poslan poziv za imenovanje članov v delovno skupino, ki se bo ukvarjala s to problematiko in jo bo vodilo Ministrstvo za pravosodje. Prav tako je predvidena sprememba Zakona o zasegu premoženja nezakonitega izvora, ki je glede na odločbo Ustavnega sodišča trenutno sedaj nekoliko okrnjen.

Področje preprečevanja in boja proti korupciji se dotikajo tudi nekateri strateški dokumenti. Vlada je februarja 2023 sprejela program Vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti v javnem sektorju 2023 do 2026. Ministrstvo za javno upravo pripravlja šestmesečna poročila Vladi o aktivnosti nosilcev in iz prvega vmesnega poročila, ki ga je Vlada sprejela na redni seji 9. novembra 2023 izhaja, da so bili od skupno 19 ukrepov zaključeni trije, in sicer zagotovitev učinkovitega gospodarjenja z državnimi nepremičninami, dosledno obveščanje organov pristojnih za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov o vseh spremembah iz varnostnih vprašalnikov, ter ukrep zagotovitve preglednosti in transparentnosti evidenčnih naročil. Ostali ukrepi iz tega programa se izvajajo.

Prav tako je v pripravi prenova resolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete, ki bo nadomestila sedaj veljavno iz obdobja 2019-2023. Ta naslavlja tudi problematiko korupcijskih kaznivih dejanj, med drugim problematiko javnih naročil v zdravstvu. Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji iz leta 2004 bo prenovljena. Več o tem glede priporočila točka 3. Glede na drugo predlagano priporočilo bomo nadaljevali s pripravo že predvidenih sprememb zakonodaje na tem področju in glede na opravljeno analizo, ki jo bomo, če bo izglasovana, seveda izvajali in po potrebi pripravili dodatne predloge.

Glede na tretje predlagano priporočilo bi želela pa povedati, da je Komisija za preprečevanje korupcije po daljšem usklajevanju konec oktobra pripravila predlog prenovljene Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Ta je, ki velja iz leta 2004. V postopku priprave je sodelovalo preko 100 deležnikov in predlog vsebuje 77 ciljev. Ministrstvo za pravosodje pripravlja gradivo za obravnavo na vladi, ki bo predvidoma še v novembru. Resolucijo sprejmete vi, spoštovane poslanke in poslanci v Državnem zboru, kar bo ponovna priložnost za razpravo o strateških ciljih pri boju zoper korupcijo v naši družbi.

Mogoče glede predlaganih amandmajev k priporočilu glede primerjalne analize. Zdaj rešitve v Kazenskem zakoniku in Zakon o kazenskem postopku, se pravi njuna ureditev, je usklajena z mednarodnimi konvencijami s tega področja in tudi s pravnim redom Evropske unije. Kot rečeno, Republika Slovenija je članica GRECO, to je skupina pri Svetu Evrope, kot tudi delovne skupine za ureditev na področju korupcije pri OECD, ter tudi upošteva seveda njuna priporočila iz ocenjevanj, ki potekajo periodično. Poleg tega primerjalne analize ureditve Vlada Republike Slovenije predloži v vseh predlogih zakonov, podane so tudi v vseh preteklih predlogih novel Kazenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku, ki so bila povezana s področjem korupcije. Evropska komisija v zvezi s korupcijo glede ureditve v kazenskem zakoniku in Zakonu o kazenskem postopku ni ugovarjala naši ureditvi, torej ni začela postopkov z opomini. Tako menimo, da dopolnitev iz prvega in drugega sklepa ni potrebna.

Glede četrtega, glede predloga k četrtemu sklepu. Spremembe ZKP, kot sem že povedala, so v pripravi na Ministrstvu za pravosodje, je pa treba poudariti, da ta učinkovitost določb procesnega zakona vedno gleda tudi na konvencijske in ustavne garancije, in da ena od sprememb Zakona o kazenskem postopku bo tako morala biti namenjena implementaciji zadnje odločbe Ustavnega sodišča, na katero sem opozorila, tako da tukaj to tehtanje je zmeraj zelo zahtevno, že za predlagatelja zakona kot za vas, ki zakone spremljate in seveda na koncu za vse tiste, ki jih uporabljajo, se pravi, organe odkrivanja, pregona in potem sojenja.

Zaključno pa bi poudarila, da zgolj idealni pravni okvir nikoli ne zadostuje. Pomembno je zavedanje vseh državljanov Slovenije, da je korupcija v javnem sektorju kot tudi v gospodarstvu škodljiva za družbo kot celoto, predvsem za naše otroke, ki so naša bodočnost. Zdaj pri okrepitvi osveščenosti pa lahko komisiji pomagamo predvsem nosilci javnih funkcij, s tem, da ravnamo s pričakovano integriteto in opozarjamo na korupcijska dejanja. Hvala.