Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Najprej pozdrav seveda deležnikom iz pravosodja, predsedniku Sodnega sveta, predsedniku Vrhovnega sodišča, državni sekretarki z Ministrstva za pravosodje ter seveda nam, kolegom poslancem in poslankam.

Zdaj, kot je dejal dr. Miodrag Đorđević, on je to poročilo sicer podpisal, ni ga pa nekako, ni še bil v tej vlogi sam, da rečem, spisal. Vendarle, imate izkušnje, ste bili prej od leta 2019 do 2023 podpredsednik Vrhovnega sodišča, tako da ta opazka je potem mestoma upravičena. Hočem pa povedati, da dejansko poznate materijo, tako da ste verodostojen predstavljalec tega poročila.

Ko so nekateri kolegi oziroma deležniki iz pravosodja govorili, da pač morajo strniti svoje nastope, zdaj neke omejitve nimamo. Zdaj, kdo zna artikulirati svoje misli zna strniti razpravo 10, 15 min, tako da to ni noben problem. Nobenemu se ne rabi muditi, še zlasti ne nam poslancem, ki nas za to seveda davkoplačevalci plačujejo.

Kar se tiče kadrovske opremljenosti, jaz sem zdaj najprej si pogledal, res je Vesni odgovorni poslanci smo si poročilo prebrali smo ga nekako obdelali. Jaz sem si konkretno celega prebral. V letu 2021, se pravi še pred tem poročevanjem letom, smo uspeli nekako zmanjšati število sodnikov na 100 tisoč prebivalcev, se pravi na 42, to je bil tisti prvi cilj tako imenovane strategije Evropa 2020, tudi nekako strateški cilj slovenskega pravosodja, ker smo res over presendet, kar se tiče zastopstva sodnikov na 100 tisoč prebivalcev. Jaz sem si šel pogledat Zbornik iz Nemčije Judiciary at a glance in Germany iz leta 2021, samo da imamo malo slikovito primerjavo. V Nemčiji je imela v letu 2021 25,2 sodnika na 100 tisoč prebivalcev, pa govorimo o 80-milijonski Nemčiji, mi pa imamo v dvomilijonski Sloveniji, imamo še vedno 41,6 sodnika na 100 tisoč prebivalcev. To so podatki iz konca leta 2022, se pravi, nekje v povprečju v EU znaša, znaša 24 sodnikov, ne, tista mediana je 24 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev in pa 3 nesodniško strokovno osebje na sodnika. Zdaj, mi se ubadamo še vedno, tudi poročilo o tem govori, da je drugi cilj strategije Evropa 2020, da imamo 4,3 zaposlenega na sodnika in da bi morali na ta konto zaposliti še 443 javnih uslužbencev. Tam imajo 54 tisoč 118 zaposlenih, v Nemčiji Namreč, ker referiram še na to poročilo, namesto sodniškega osebja, kar pomeni nekje 2,5 zaposlenega na sodnika, pa tam zadeve tečejo, vsaj koliko primerjalno pravno gledamo, precej bolj tekoče kot pri nas, tako da ne vem zdaj, od kod logika, da mi v Sloveniji potrebujemo dobre 4 zaposlene na sodnika. Bo mogoče še potem predsednik na to temo kaj povedal. Zdaj, opazil sem trend upadanja števila sodnikov v najbolj ustvarjalnem obdobju, ko so, bi rekel, nekako na višku svoje mentalne kapacitete, to ste takoj že v poročilu na 8. strani sami seveda zapisali. Meni so sicer mimogrede všeč ti kvadratki, ki, ne, dodatno pokažejo poanto določene problematike. Zdaj, v starostni skupini 30 do 44 let se upad nadaljuje, in to po moji oceni zelo drastično. Deset let nazaj slabih, leta 2014 smo imeli v tej starostni skupini 348 sodnikov, na dan 1. 1. 2023, se pravi letošnjega leta, pa je bilo teh sodnikov 139, kar je 60 odstotni upad. Zdaj po drugi strani se veča število sodnikov v starostnih razredih od 60 do 70 let, to skoraj za 100 %. Vi zdaj sicer pišete tukaj, da ti starejši kolegi nekako strokovno dobrohotno vpliva na mlajše kolege, ker pač prenašajo znanje, pa vendarle gre potem tudi za vsaj delno kontradiktornost, ker teh mlajših kolegov, ki so v najbolj ustvarjalnih letih, ki imajo to, bi rekel, da tako rečem, življenjsko moč, pa umanjkajo. Zdaj s tem je seveda tudi povezano neposredno sodniško pripravništvo, ki ga obdelujete na strani 86. Zdaj ti podatki seveda nikakor niso spodbudni. V tem, v tem diagramu, ki ste ga pripravili, se pravi, pripravniki, ki sklenejo delovno razmerje, so zgolj, ta mesta so zasedena zgolj v 58 %, se pravi 120 mest je bilo teh. Tu vidimo, da gre v bistvu za skoraj isti podatek iz leta 2021, kjer je bila ta zasedenost 55 odstotna. Še bolj zastrašujoče pa je, da so volonterska mesta zasedena zgolj 14 %, ne, od 394 mest jih je zasedenih zgolj 56. Zdaj, to, kar ste potem izpostavili, da se je ta zdaj v letu 2022, da teh kandidatov skorajda ni več, verjetno vi razpolagate z odgovori, zakaj je temu tako, kaj se dejansko dogaja. Zdaj, če karikiram, da bi tudi morali v sodnem miljeju narediti kakšne resničnosti šov Sodniški pripravnik v akciji, da se seveda malo šalim, ker to so naredili, namreč na obrambnem ministrstvu, ki tudi beležijo upad neke volje za ta poklic vojaka. Se pravi, tukaj, dr. Đorđević, verjetno imate kakšne poglede na to, kaj narediti, da se bodo mlajši pravniki sploh prijavljali na ta mesta. V naših študentskih časih pa kasneje, ko smo se mi prijavljali na pripravništvo, smo celo na volontersko pripravništvo čakali, ne vem, tam po 2, 3 leta, zdaj pa skorajda več ni interesa. Čemu tako? Zdaj, seveda, to je tudi logično podvprašanje, ali v sodstvo res prihajajo najboljši sodniki. Zdaj, če držijo podatki, da tudi včasih se zgodi, da predsedniki sodišč sami pokličejo kakšnega okrajnega sodnika, pa mu rečejo, daj kandidiraj za okrožnega ali višjega sodnika, potem to res ni neko strokovno merilo, ker gre pač za neki, da temu rečem, prijateljski krog. Tako, da tukaj se morate potem tudi sami vprašati, zakaj je trenutno umanjkanje, umanjkanje sploh volje postati sodnik v naši državi.

Zdaj, kot ste sami dejali, spoštovani predsednik, poročilo opozarja dejansko na boljšo učinkovitost dela sodišč. Z to, da rečem zdaj, famozno reorganizacijo prvostopenjskih sodišč, z enovito oziroma z uvedbo enovitega sodnega okrožja, enovitega prvostopenjskega sodnika. Zdaj, jaz cenim prizadevnost tako državne sekretarke kot same ministrice. Bili ste v zadnjih tednih res piar zelo aktivni, ste predstavljali javnost, ta sodniški trojček, ki naj bi romal na Vlado sredi decembra, gre seveda za predloge treh zakonov: o samem sodišču, sodniški službi ter noveli zakona o Sodnem svetu. Ti zakoni so seveda drug od drugega odvisni, so nekako povezani, a vendarle obstaja nekako bojazen med širšim prebivalstvom v Sloveniji ali bodo ljudje imeli še vedno isto dostopnost do sodišč, po tem, ko se bodo okrajna sodišča ukinila oziroma vi ste to nekako spretno piarovsko opredelili, da bodo postali zgolj zunanje enote okrožnih sodišč. Mogoče bi potem tudi državna sekretarka, če ta bojazen ljudi je upravičena, se pravi, da bodo imeli dostopnost do sodišč kot so jo imeli do sedaj.

Zdaj, vsi ste govorili bolj ali manj o plačah sodnikov. Zdaj, jaz ocenjujem, da ministrica spoštovana gospa Dominika Švarc Pipan je bila, je bila tu bi rekel brezkompromisna, ko je nalila čistega vina premierju Golobu, ko je dejala, da je tistih obljubljenih 600 evrov dodatka, da je predstavljalo dejansko ključno napako, tako se je izrazila, ki je potegnila za sabo seveda plaz drugih sindikatov, seveda po zahtevah po višjih plačah. Zdaj, seveda smo potem videli, da so si sodniki obrisali za nos zaenkrat za teh 600 evrov dodatka. Zdaj, reforma, plačna, s posebnim stebrom za sodnike pa se nekako zamika v zelo zamegljeno prihodnost.

Vemo, tudi sami ste omenili, da nekako se trudite uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, ki je pač junija presodila, da so plače sodnikov prenizke in je pač nekako nam zakonodajalcu naložilo, da je treba to neustavnost odpraviti do januarja prihodnje leto. Tako, da, čakamo kaj bo zdaj koalicija s tem storila, pa upamo, da bodo ostali v nekaterih zakonskih rešitvah, da tako rečem.

Kar se tiče sodne statistike, dr. Đorđević je povedal oziroma sami smo si prebrali, da sodišča v letu 2022, tako poročilo, vsaj obvladajo prejete zadeve. Zmanjšalo se je število prejetih zadev za en procent, število nerešenih zadev in povprečni čas reševanja vseh zadev pa se je skrajšal za 0,2 meseca. Ponovno je zmanjšanje števila nere…, pardon, rešenih zadev, kar je trend sicer zadnjih nekaj let, povprečni čas reševanja pomembnejših zadev pa se je podaljšal za 0,3 mesece, tako v letih 2021 kot v tem poročevanem letu 2022.

Zdaj, poročilo navaja, pa tudi predsednik Vrhovnega sodišča je rekel, še vedno Covid-19 in mene je sicer malo zmotilo, da bo to ta trend oziroma ta trend, da bo ta vpliv opazen tudi v prihodnjih letih. Zdaj, glede na to, da so se s covidnim repom predvsem ukvarjali v zdravstvu, jaz vseeno mislim, da je težko verjeti, da bodo zdaj ti vplivi glede na to, da se je epidemija Covida že dejansko končala, da se bo še vedno v naslednjih letih to čutilo. Tako, da to mogoče, ta premislek ni najboljše bil zapisan po moji oceni.

Zdaj, na Vrhovnem sodišču ste tudi na podlagi ugotovitve posebne delovne skupine predlagali pripravo dodatnih aktivnosti za izničevanje obremenitev sodišč, ko ste dejali, zdaj, jaz pač moram skočiti na novelacijo tega sodniškega trojčka, sama ministrica je dejala, da je Okrožno sodišče v Ljubljani tisto, ki je najbolj obremenjeno in da se tudi predvideva zdaj rešitev, da bo poleg predsednika sodišča imela še tri podpredsednike; za kazensko, civilno področje ter podpredsednika še dodatno za vodenje zunanjih enot. Zdaj, jaz srčno upam, da to ne bo v kontekstu oziroma v domeni tajanja nekih novih funkcij, da se bodo potem res zaostanki zmanjšali, da bo pripad zadev vse lažje, če tako rečem, v navednicah, menedžiral. Če bo to vplivalo na samo učinkovitost in uspešnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, pa bomo torej videli.

Vedno neka zimzelena tema je na Odboru za pravosodje ob obravnavi tega poročila vprašanje sodne zgradbe v Ljubljani. Jaz vas tu, spoštovani predsednik, seveda razumem, tudi spoštovanega gospoda Horvata, ko hodite po tujini in vidite, kje sodniki sicer delajo. Ta slikovita primerjava z železniško avtobusno postajo je na nek način pomenljiva, se tukaj delno lahko strinjamo, da pogoji za delo sodnikov, ki so, ne vem, neprimerni, nekvalitetni, da se morajo izboljšati. Res je, da je potem Ministrstvo za pravosodje lansko leto, zdaj bo leto dni, decembra 2022, tik pred podpisom pogodbe, ko so že bili v teku projektiranje nove sodne palače ob Dunajski cesti, je pač ocenilo, da trenutna javno finančna situacija ne omogoča, da bi se takšen velik zalogaj pač v nekem doglednem obdobju rešil, ampak, da hkrati pa seveda opravljajo celovito analizo dejanskih potreb. Mi, ko smo imeli potem rebalans proračuna tudi na področju pravosodja je ministrica potem rekla, da so določene sodne stavbe, ki so v vaši lasti, se pravi sodišče na Ptuju, in tako dalje, da bodo deležni nekaterih nujnih obnov, ampak tudi mi seveda poslanci pričakujemo od Ministrstva za pravosodje, da pripravi to dolgoročno strategijo reševanja prostorske probleme na sodišču, zlasti ker sodne palače pač ne bo.

Govorili ste tudi o informatizaciji. Res je, da v času Covid-19 informatizacija in posodabljanje je vplivalo na zmanjšanje vpliva te nesrečne epidemije, te smrtonosne bolezni in da tudi v poročevalnem letu je bila to prioriteta.

Jaz bi vseeno potem še tu vprašal predsednika Vrhovnega sodišča, ko je omenjal ta sistem v letu 2022 za pretvorbo govora v besedilo, tipko, ste dejali, in za sistem za psevdo anomizacijo prvostopenjskih sodb in to predvsem bistvenega pomena. Kdo je delal? Je to domače znanje iz Vrhovnega sodišča? Ste koga outsourcerji? In pa, in pa če, ker pač imamo v tej vladi tudi Ministrstvo za digitalno preobrazbo, če na splošno sodelujejo z vami na področju informatizacije slovenskega sodstva? Tudi smo detektirali mogoče mali sotrg, da rečem, med Sodnim svetom in samim Vrhovnim sodiščem v tem, da ste pač nekako opazili, da so težave z večkratnim dodeljevanjem sodnikov na oddelek za informatizacijo Vrhovnega sodišča, ker bojda temu nasprotuje Sodni svet. Jaz mislim, da se boste verjetno glede tega uskladili. Ampak to smo pač opazili, da to zna biti problem.

Zdaj pa še mogoče na neka konjunkturna področja, ki jih je tudi izpostavila spoštovana državna sekretarka gospa Jelen Kosi, predvsem dostop do informacij javnega značaja, ki je tudi vsebina tega poročila. Mi vsi smo, tudi novinarji, ne samo poslanci ter drugi, ki jih pač to področje tako ali drugače tangira zastrigli z ušesi, ko smo opazili ta sporen 118. člen Zakona o sodiščih, kjer bi bile naj po novem samo dostopne javnosti tiste pravnomočne sodbe, ki bi jih vrhovno sodišče po lastni presoji samo objavilo na spletni strani sodišča. Vi ste sicer zdaj pojasnili, smo vas pozorno poslušali, da temu ne bo tako. Ker res je bila ta bojazen, da sodstvo, ki se na nek način deklarativno izreka v imenu ljudstva in posledično javnosti, da zdaj tudi preko teh zahtevkov po Zakonu o informacijah javnega značaja, bo zdaj, bi rekel, zadeva zaprta. Tako da državna sekretarka je pojasnila, da temu ne bo tako. Kajti vemo, da za transparentno sodstvo kot takega bi to res bil, ne vem, bi rekel, novodobni precedens, da bi se vrnili spet v neko zapiranje, da bi spet imeli slonokoščene stolpe sodstva, ki so hermetično zaprti, bi to verjetno, tudi malo verjetno vaši partnerji v Evropi to čudno gledali. Sem pa še opazil, da pri predlogu Zakona o sodniški službi, to pa ni bilo tolikokrat izpostavljeno, tudi, sicer v povezavi z načrtovanimi spremembami Zakona o sodiščih. Kako bo po novem glede dostopa do informacij o sami sodniški službi, med drugim tudi recimo podatkov o plačah in o prenehanju službenega razmerja sodnikov. To je za vse nas funkcionarje, je to javno, če bo to tudi še dalje ostalo bolj javno.

Z zadovoljstvom javnosti, s poslovanjem sodišč, v poročilu ga najdete na strani 82. Zdaj, mislim, da je gospod Horvat referiral na Just Board Score, mislim, da poročilo. Zdaj, zdaj, na splošno gledano pa lahko ocenimo, da ugled sodnikov, samega sodstva je v slovenski družbi nizek. Mislim, da tudi samo poročilo ga tako okarakterizira. V enem pasu so seveda, ja, rezultati slovenskih in evropskih raziskav o zaupanju v sodstvo kažejo, da je slovenska javnost kritična do slovenskega sodstva in da mu ne zaupa najbolj. Za, dejansko berem iz poročila za leto 2022, Glejte, tudi, verjetno je to posledica nekaterih katastrofalnih sodnih odločitev, recimo vsi smo bili zgroženi, ko so se razveljavljale neke sodbe za skupinska posilstva, kjer kljub eksplicitnim dokazom, so potem sodniki še želeli dodatno ugotavljati, pazite, vrstni red teh posiljevalcev. Potem so bili tukaj vsem znani sodniški ekscesi s promoviranjem totalitarnih simbolov v preteklosti, nekateri sodniki so celo pijani povzročali prometne nesreče, in tako dalje. Tako, da jaz mislim, da za ugled sodniške službe v prvi vrsti morajo skrbeti sodniki sami in imeti tisto neko stopnjo samokritike, da tudi, ko se o tem pogovarjamo, seveda, dobronamerno z nekimi argumenti, da nam tudi, nam poslancem, prisluhnejo.

Kar se tiče kršitev človekovih pravic in ESČP. V poročilu navajate štiri primere, ki so v obravnavanem poročevalskem letu. Zdaj, neka časovnica, časovnica za širšo javnost sicer je znana, pa vendarle - pa zaključujem potem počasi. Od začetka, se pravi samostojne Slovenije do konca leta 2022 je ESČP izdalo sodbe v 377 primerih, kršitev pa je ugotovilo v 346 primerih. Se pravi, da je bila vsaj ena človekova pravica kršena. Jaz zdaj sem si te primere pogledal, pod eno, celo pod eno, en akcijski načrt, je bila podpisana spoštovana državna sekretarka Jelen Kosi. Šlo je za zadevo Dolenc proti Sloveniji, ampak vseeno bi rad tu obelodanil to časovnico, ker me vseeno malo zmoti, pa verjetno tudi koga, zakaj takšen dolgi čas, da se spiše akcijsko poročilo? Kajne, kot odziv na sodbe ESČP.

Se pravi, v tej zadevi Dolenc proti Sloveniji, je ESČP sodbo objavilo 20. oktobra 2022, potem datum dokončnosti je bil 20. januar 2023, potem je pa 19. julija 2023 romal ta vpis akcijskega načrta na oddelek za izvršitev sodb pri Svetu Evrope. To me samo tako zanima, je to sicer praksa, ker zdaj, jaz sem si tisti akcijski načrt prebral, bil je na treh straneh in pol, pa me res zanima, če je potrebno za tri strani in pol akcijskega načrta pol leta časa? To mogoče odgovor potem kasneje po razpravi poslancev.

In za čisto za zaključek, spoštovana ministrica, bom jo pač zdaj pod črto parafraziral, je nedavno dejala: V vladavino prava je treba verjeti. Jaz vendarle mislim, da je vladavino prava predvsem potrebno udejanjati, predvsem čez sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pa s sodbami, ki so vredne papirja, na katerem so napisane.

Hvala za pozornost.