Hvala lepa. Torej, pristojna komisija Državnega sveta je tudi poslušala, bom rekel, vse te stvari, ki ste jih danes tu slišali in jih zato ne bi v celoti ponavljali. Vi ste pač naš zapis te seje dobili.

Rekel bi pa, da se je tudi tam postavilo nekaj vprašanj, na katere smo dobili pravzaprav v celoti odgovore, s katerimi smo bili v tistem trenutku zadovoljni.

Glede reforme sodišč in pa vzpostavitve tega enovitega sistema so kolegi moji pač postavili vprašanje kakšna je stopnja soglasja. In seveda je bilo pojasnjeno, da vsi temu predlogu ne ploskajo, da pa je zelo visoka stopnja soglasja in da bi to te spremembe pomembno pripomogle k učinkovitosti sodnega sistema in varstva pač pravic in pričakovanj naših državljanov z argumenti, ki smo jih tudi danes tu slišali in so pač razumljivi.

Precej razprave je bilo tudi glede vprašanj problematike teh sodnih izvedencev, predvsem za področje družinskih zadev. In tudi tu je naša komisija na stališču, da je potrebno podpreti vse ukrepe, ki peljejo v izboljšanje tega stanja, ob normalnem pričakovanju, da se to ne more zgoditi čez noč in da realno primanjkuje usposobljenih ljudi, ne samo na področju sodstva, ampak praktično na vseh področjih, od šolstva, zdravstva in tako naprej, da so to neki širši problemi, s katerimi se sooča Slovenija, kot razvita družba.

Mislim, da velja poudariti mogoče malo bolj trdo tudi to, da je ne glede na to, da pač vsak reče, da to mogoče ni vse in da ni bistveno, da je pa ključna tudi problematika sodniških plač, pa tudi vseh drugih plač, ki so vezane na delovanje sodstva in da tu pravzaprav ni opravičila za to, da se, da se pač odločbe Ustavnega sodišča ne, ne izvede, če rečem tudi z mojim komentarjem, tudi ob teh nedvoumnih obljubah, da je to pravzaprav relativno preprosto postoriti.

Pri tem je bilo tudi izpostavljeno vprašanje pogajanj glede vseh uskladitev plač in zapletov, ki so nastale znotraj tega, da da pač ni jasno kdo bo dolgoročno vodil ta pogajanja ob umiku ministrice, ki je to počela. Na to so pravzaprav družno opozarjali na to težavo tako predstavniki ministrstva, pa seveda Sodnega sveta in sodišča.

Bilo je tudi vprašanje ali je bilo kaj storjenega v smislu pridobivanja evropskih sredstev za reševanje problemov prostora in to. In tu smo dobili pojasnilo, da je pač Vrhovno sodišče pridobilo denar za centralni digitalizacijski in dokumentacijski center. O tem je predsednik Vrhovnega sodišča nekaj na začetku govoril, se ne bi ponavljal. In da je ministrstvo za pravosodje pridobilo sredstva za energetsko sanacijo treh sodnih stavb in pa tudi za zapor Dobrunje.

Mimo tega, kar smo danes tu slišali, se je odprlo še vprašanje, kaj pomeni geotehnologija umetne inteligence v sodstvu in ali se kdo s tem sooča in kako. Seveda to spet presega, bom rekel, poročilo za leto 2022, tako kot večina današnjih teh pojasnil in razprav. In predstavnik Vrhovnega sodišča je izpostavil, da se pripravlja okrogla miza na to temo in morebiti je del rešitev, ki so tehnične, kljub vsem opozorilom, da je tu treba biti skrajno previden, tudi v smotrni rabi teh tehnologij.

Skratka, mi smo bili s poročilom in razpravami, ki so sledile, zadovoljni in mislimo, da so te razprave take, da lahko peljejo k smiselnemu uveljavljanju sprememb na tem področju tako za odločitve, ki jih mora sprejeti Vlada, kot za odločitve, ki so v pristojnosti Državnega zbora in vam želimo, da jih v čim večji meri čim prej pač izposlujete. Hvala lepa.