Lepo pozdravljeni! Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi poslanci, vsi gostje!

Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2022 predstavlja pomemben akt in je podlaga za realno oceno učinkovitosti in uspešnosti izvajanja sodne oblasti in omogoča zaznavo širših problemskih izhodišč s katerimi se sooča sodstvo ter oblikovanje predlogov za njihovo rešitev. Letno poročilo je v pomoč ministrstvu pri ugotavljanju odprtih vprašanj in pripravi potrebnih sprememb ter izboljšave na področju delovanja sodstva, tako v okviru pravosodne uprave kot na zakonodajnem področju.

Letno poročilo je pripravljeno v skladu z Zakonom o sodiščih in kot pozitivno ga ministrstvo ocenjuje, da sodstvo kot celota za leto 2022 izkazuje dobro poslovanje. Ne bi se spuščala v številke, so bile že izpostavljene. Čas nas preganja, tako da bi mogoče šla kar v tiste stvari, ki so bile najbolj izpostavljene s strani mojih predhodnikov.

Najprej bi se rada zahvalila sodstvu in Sodnemu svetu za konstruktivno sodelovanje z ministrstvom pri izvedbi skupnih projektov, ki so bili že omenjeni in pripravi predpisov, saj ministrstvo ocenjuje, da je sodelovanje uporabnikov predpisov pri snovanju njihovih sprememb ključno za kakovost in ustreznost normativnih rešitev. Glede razreševanja prostorskih pogojev za delo sodišč pojasnjujem, da Ministrstvo za pravosodje v obdobju 2012 do 2023 za namen izboljšanja materialnih pogojev pravosodnih organov skupno namenja 110 milijonov evrov za investicije, investicijsko vzdrževanje, opremo in tehnično varovanje, energetske prenove stavb, nakup nepremičnin in najemnine. Ministrstvo opravlja skupaj 110 stavb in 420 delov stavb skupne neto tlorisne površine 141 tisoč 400 kvadratnih metrov, v katerih delujejo pravosodni organi. Pridemo pa sedaj seveda do ključne težave. Povprečna starost stavb v upravljanju ministrstva je več kot 80 let, od tega je 70 % stavb starejših od 40 let, kar v veliki meri zahteva potrebna investicijska vlaganja, ki so zelo draga, tudi zaradi tega, ker moramo paziti na arhitekturno dediščino.

V letu 2023 je ministrstvo v skladu s proračunskimi zmožnostmi izvedlo več projektov za zagotovitev kakovostnejših pogojev dela tudi z vidika dostopnosti in varnosti. Pristopili pa smo k izvedbi presoje prostorskih potreb pravosodnih organov, ki delujejo na območju Mestne občine Ljubljana in možnih alternativnih rešitev rabe prostora v upravljanju drugih organov oziroma iskanje primernih rešitev na trgu. V zaključni fazi je projekt analize stanja in potreb izboljšanja dostopnosti stavb pravosodnih organov, potresne odpornosti stavb, kajti kot smo omenili, gre za stare stavbe, učinkovite obravnave in upravljanja kulturno zaščitenih stavb, v katerih delujejo pravosodni organi in oblikovanje smernic za kakovostne zasnove sodobne arhitekture prostorov sodišč. Rezultati projektov bodo podlaga za pripravo dolgoročnejše strategije upravljanja z nepremičnim premoženjem v uporabo pravosodnih organov.

Glede problematike pomanjkanja sodnih izvedencev na področju družinskih zadev bi rada izpostavila, da ta skupina, ki je bila omenjena, medresorska, v kateri sodeluje Ministrstvo za zdravje, ministrstvo pristojno za delo, družino in socialne zadeve, Vrhovno sodišče, Zbornica kliničnih psihologov, predstavniki psihiatrov, pedopsihiatrov zelo aktivno deluje. Ravno včeraj smo imeli sejo. Bi pa rada izpostavila mogoče malo statistike, da vemo, o čem se pogovarjamo. Konec leta 2022 je bilo v delu 3 tisoč 447 zadev nerešenih s področja družinskega sodstva na ravni cele države. V 5 % se postavlja izvedenec klinične psihiatrične in tako naprej stroke, se pravi, s področja duševnega zdravja ali pa, ne vem, ne duševnega zdravja, da ne bo narobe razumljeno, ampak pač s področja medosebnih odnosov. To je 172 zadev. Moramo se zavedati, da seveda smo mi prišli v zatečeno stanje, ko nam je kronično primanjkovalo kliničnih psihologov, psihiatrov, pedopsihiatrov in v zadnjem letu je vlada namenila sredstva za 100 novih specializacij kliničnih psihologov. Ampak ti klinični psihologi potrebujejo 5 let, da končajo specializacijo in seveda tudi naslednji dan ne morejo biti sodni izvedenci s tega področja. Vendarle si želimo, da imamo tu najboljše strokovnjake. Zato je ministrstvo v sodelovanju z vsemi deležniki, ki sem jih prej omenila, pristopilo k reševanju problematike s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi. S kratkoročnimi ukrepi smo poskušali z intenzivnimi sestanki s predstavniki klinične psihologije, psihiatrije, socialnega dela in tako naprej, povečati nabor teh strokovnjakov. Trenutno je na seznamu 23 strokovnjakov s področja klinične psihologije in v okviru zbornice smo zbornici pomagali, da je postala inštitucija, ki je lahko tudi kot inštitucija postavljena v najtežjih primerih za izdelavo izvedeniškega mnenja. Prav tako lahko izvedenci za potrebe izvajanja izvedeniškega mnenja izvajajo opravo razgovorov v Hiši za otroke, ki je seveda zelo prijazno opremljena, ne predstavlja dodatnega stresa najranljivejšim skupinam, ki nekako vstopajo v te sodne postopke.

Srednjeročni ukrepi so sprememba zakona, ki ureja področje sodnega izvedenstva. V kratkem ga boste, spoštovani poslanci, dobili na mizo. Prav tako bomo spremenili pravilnik, ki bo še dodatno spodbujal sodelovanje najboljših strokovnjakov v teh zadevah in seveda aktivno delujemo na izobraževanju. Že smo izvedli delavnice ob sodelovanju Centra za izobraževanje v pravosodju, ki deluje v okviru ministrstva, kjer so sodelovali tako sodniki, socialni delavci in izvedenci klinične psihologije, psihiatrije in tako naprej, da se še poveča usposobljenost vseh teh, ki sodelujejo v sodnih postopkih, ki so, o tem verjetno ni dvoma, za stranke najbolj občutljivi. Konec leta pa načrtujemo celodnevni izobraževalni dogodek, kjer bodo sodelovali tudi predstavniki Odvetniške zbornice, kajti tudi seveda pooblaščenci strank so pomembni akterji v teh postopkih

Glede zakonodaje. Pomembno, kar je bilo že izpostavljeno, je sprememba Zakona o upravnem sporu, kjer smo s tem, da se v teh zadevah lahko sodi po sodniku posamezniku, v zahtevnejših zadevah pa še zmeraj po senatu, nekako dali orodje Upravnemu sodišču, da bo lahko še hitreje reševalo zadeve, ki jih ima v delu res veliko. In kar moram tu priznati, tendenca je, da se vedno več zadev daje pristojnost upravnemu sodstvu. In tu moramo pa biti mi, izvršna veja oblasti, ki pripravlja zakonodajo, kot tudi vi, spoštovani poslanci, previdni, da ne bi povzročili upravnemu sodstvu res inflacije predpisov, o katerih mora odločati.

Trenutno najpomembnejši projekt, ki bi po mnenju ministrstva lahko nagovoril izpostavljene težave, to je predvsem neenakomerna obremenjenost sodnikov, ki seveda pripelje do tega, da je stranka na enem koncu države prej deležna pravice kot na drugem koncu države. Tako imenovani Paket sodniške zakonodaje. Pripravljamo novelo Zakona o sodnem svetu in nova Zakona o sodiščih in Zakon o sodniški službi. Vsi trije so v medresorskem in strokovnem usklajevanju. Želja ministrstva je, da se z zakonodajnim postopkom intenzivno nadaljuje. Mi bomo seveda vse poslane pripombe zelo podrobno proučili, po potrebi opravili še en krog sestankov in pripravili predlog zakonodaje. Želja je, časovnica je, da bi bilo to konec leta vloženo na Vladi.

Sedaj pa, da še mogoče samo na najbolj izpostavljene stvari odgovorim. Ta nesrečna objava odločb. Ministrstvo za pravosodje je že večkrat pojasnilo pač splošni javnosti, da je pri zapisu 117. člena predloga Zakona o sodiščih, prvi odstavek tisti, ki je najpomembnejši, ki določa generalno pravilo, to je objava odločb. Vse odločbe se objavijo, potem pa je tretji odstavek, ki določa izjeme. Vsi se lahko strinjamo, da odločbe, kjer se govori o varnosti države, kjer so v odločbi podatki, ki so stopnje strogo zaupno, ne morejo biti javni. Prav tako ne morejo biti javni, javne tiste odločbe, kjer govorimo o najintimnejših zadevah, kjer mogoče govorimo o mladoletnikih. In v tretjem odstavku predloga zakona, 117. člena zakona, je določena ta izjema in potem je osmi odstavek, ki določa, da pač tiste določbe, ki pač niso javne, niso informacije javnega značaja.

Pri razumevanju javnosti je prišlo do razumevanja, da je to posebna določba, zato jo bomo mi po, seveda tem, kar se je v javnosti zgodilo, umestili v tretji odstavek, tako, da bo povsem jasno, da se ta izjema nanaša zgolj in samo na te izjeme. Generalno pravilo je še zmeraj, da so vse odločbe javne. Tako, da upam, da smo tole zdaj razčistili, tolikokrat smo že to pojasnili.

Glede enovitega sodnika. Ja, tudi mi, iz naših analiz, ki jih imamo, smo ugotovili, da se okrajni sodniki, ki sodijo v kazenske zadeve, le stežka odločajo za kandidaturo za okrožnega sodnika na okrožnem sodišču. Mislim, da je eden izmed, poleg tega, da seveda gre to za najzahtevnejše zadeve, tudi razlog ta, da se morate zavedati, da okrajni sodnik svetnik je v 53. plačnem razredu, okrožni sodnik je pa v plačnih razredih od 51 do 54, torej okrajni sodnik svetnik ima že plačo okrožnega sodnika in seveda ni motiviran ob trenutnih plačah, kot jih imajo sodniki prve stopnje, da bi kandidiral za reševanje najtežjih zadev.

Zdaj, seveda, mi smo prisluhnili več kot desetletnim opozorilom sodstva, da je potrebno iti na enovito okrožje in na enovitega sodnika.

Mogoče v ilustracijo glede obremenjenosti posameznih sodnikov. Če gremo na kazenske zadeve in pač podatke imam iz te analize, ki je bila prej omenjena, v letu 2021 je bilo povprečje rešenih navadnih kazenskih zadev na sodnika 117. Najbolj obremenjeni sodnik na najbolj obremenjenem sodišču je imel 205 zadev v delu. Najmanj obremenjeni sodnik na najmanj obremenjenem sodišču pa 51 zadev. Torej, morate vedeti, da stranka, ki je pristopala na tisto sodišče, kjer je imel sodnik v delu samo 51 zadev, je prišla prej do pravice kot stranka, ki je pristopala na sodišče, kjer je imel sodnik v delu 205 zadev. To je temeljni namen, ki ga mi z enovitim okrožjem in enovitim sodnikom rešujemo.

Tudi ministrstvo za pravosodje deli skrb, da ne bi s to spremembo prišlo do zastojev. Naša želja nikakor ni, da se ponovi leto 1995. Za to bomo mi naredili dovolj dolgo prehodno obdobje, napisali bomo prehodne določbe tako, da v bistvu tiste zadeve, ki se že rešujejo, se ne bodo prerazporejale, ampak se bodo prerazporejale samo nove vrste zadev, ki jih bomo, kako se bodo razporejale pa seveda s podzakonskimi akti ob sodelovanju sodstva, določili tako, da seveda ne bi kršili pravila zakonitega sodnika in tudi seveda tega, kar je predsednik Sodnega sveta utemeljeno opozoril, posega v neodvisnost posameznega sodnika v zvezi s tem, da res smernice sepeža(?) določajo, da se sodnika več kot 50 km ne sme premikati.

Tako, da v bistvu merila, kako se bodo zadeve delile in kako bodo sodniki pristopali, bodo določena, osnove, v Zakonu o sodiščih in malo smo že določili, po pripombah bomo te stvari ponovno proučili in dodelali in seveda v podzakonskem aktu.

Kar je pa predsednik Sodnega sveta rekel, da je lažje premikati zadeve kot sodnike, je pa seveda tudi dvorezen meč. Verjetno stranki, ki je nekako vložila zadevo na sodišču na enem koncu države, težko pričakujemo, da se bo na obravnavo vozila na drugi konec države, kajne. Moramo vedeti, to ji povzroča dodatne stroške in njenemu pooblaščencu, in tako naprej. Tako, da tudi to razporejanje spisov po državi ima seveda svoje omejitve, se pa strinjam, da s kombinacijo obeh ukrepov je pa mogoče doseči, da bodo sodniki po celi državi enakomerno obremenjeni.

Da se trend neenake obremenitve sodnikov po državi izkazuje, pa v bistvu opažamo tudi po tem. Sodišča so na Ministrstvu za pravosodje v skladu z Zakonom o sodiščih poslala letne programe dela za leto 2024. Na ministrstvu smo jih natančno proučili in seveda ta trend obremenitve posameznih sodnikov na posameznih področjih se še veča in s tem se veča tudi reševanje, predvideno reševanje zadev na posameznih področjih kjer so sodniki najbolj obremenjeni.

Potem pa, seveda, da me ne boste spraševali glede plač, lahko rečem samo to. Koalicija se je zavezala k spoštovanju pravne države. Upoštevanje odločb Ustavnega sodišča je ena izmed temeljev tega načela in zavezuje tako izvršno, kot zakonodajno vejo oblasti. In to je to, kar lahko v tem trenutku sama povem. Hvala.