Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem skupaj! Spoštovani gospe poslanke, gospodje poslanci, predstavniki ministrstva, oziroma predstavnice Ministrstva za pravosodje in ostali vabljeni na to sejo!

Sodni svet ima v skladu z Zakonom o Sodnem svetu seveda določeno pristojnost glede letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč. To letno poročilo Vrhovnega sodišča oceni in ga tudi vključi v svoje letno poročilo. To vse na podlagi svoje pristojnosti, ko je Sodni svet seveda tudi varuh učinkovitosti delovanja sodstva. Kot v vsakem letnem poročilu je tudi v tokratnem del, bom rekel, kar najpomembnejši del letnega poročila Sodnega sveta prav letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč, ki ga je pripravilo Vrhovno sodišče. Tu se ne morem izogniti, glede na to, da je bil moj predgovornik predsednik Vrhovnega sodišča, na eni strani krajšemu poročanju v tem delu. Namreč zakaj? Zaradi tega, ker je tisto kar je povedal in izpostavil predsednik Vrhovnega sodišča vneseno in poudarjeno tudi v letnem poročilu Sodnega sveta prav v zvezi z oceno letnega poročila Vrhovnega sodišča. Zato bom primerno krajši in se bom seveda skliceval lahko tudi na tisto, kar je povedal predsednik Vrhovnega sodišča. Tudi jaz sem pa seveda v nadaljevanju pripravljen odgovarjati na morebitna vprašanja, ki bi lahko se dotikala te problematike.

Tudi na Sodnem svetu opažamo še stabilen trend, celo izboljšanje reševanja zadev glede, če gledamo na zadevo v celoti, vendar pa se podaljšujejo, kot je poudaril tudi že predsednik Vrhovnega sodišča, časi reševanja in seveda tudi manjše število rešenih zadev pri najpomembnejših zadevah. Če se dotaknem samo ene številke, ki je izpostavljena tudi v poročilu, časi se podaljšujejo, in sicer iz, glede na preteklo obdobje z 8,6 meseca na 8,3 mesece oz. iz 8,3 mesece, se opravičujem, na 8,6 meseca, kar seveda statistično gledano ni neka velika razlika, predvsem pa, kot je poudarjeno tudi v našem poročilu, lahko povzroča neko zaskrbljenost glede gibanja teh zadev tudi v prihodnje. Na tem mestu bi poudaril enako kot moj predhodnik, da se poročilo nujno časovno prepleta s poročilom iz leta 2021 in pa seveda sega problematika in tudi s strani Sodnega sveta predlagani ukrepi tudi še v letu, v leto 2023. No, pa če se vrnem in medias res, število pomembnejših zadev je predvsem lahko izpostavljeno na kadrovskem področju pa seveda tudi na upravnem področju, morda nekoliko manj na družinskem področju pa morda bi se našlo še kakšno drugo področje, na katerega je treba v prihodnje paziti, da se ne bi učinkovitost tu časovno poslabševala. Na tem mestu moram poudariti, da je Sodni svet, kar zadeva kazenskega področja, že v začetku leta 2022 organiziral posvet, na katerem so bili navzoči predsedniki, vključno s predsednikom Vrhovnega sodišča, ministrica in ministrica za pravosodje. Tedaj je Sodni svet tudi izdelal in seveda tudi posredoval sodstvu in Ministrstvu za pravosodje nabor ukrepov, ki bi lahko izboljšali položaj sojenja oz. učinkovitost sojenja na tem področju, v letošnjem letu pa je potem izdelal tudi odgovore oz. posredoval odgovore na pripombe na ta nabor ukrepov s strani sodstva. Tu bi, da se potem ne bi še enkrat pri priporočilih ustavljal preveč, bi poudaril kot seveda tiste ukrepe, ki jih vidi Sodni svet, je pravičnejša, enakomernejša porazdelitev težjih, tudi težjih kazenskih zadev, tu se ograjujem od t. i. najtežjih x zadev, pa vendarle. Torej večja, pravičnejša, enakomernejša porazdelitev teh zadev na posameznega sodnika, kar pomeni seveda tudi na posamezna sodišča. Tu imajo predsedniki in pa tudi predsednik Vrhovnega sodišča lahko večjo vlogo oz. pomembno vlogo, ko gre za preseljevanje oz. premestitev oz. predodelitev spisov iz bolj obremenjenih sodišč na manj obremenjena sodišča. Seveda je tu še ta ukrep, ki pa terja, in tako je prav, ker gre tudi za upoštevanje načela nepremakljivosti sodnikov, ki je uveljavljeno seveda tudi v demokratičnem evropskem prostoru, potrebno soglasje sodnika, pri predodeljevanju spisov pa ne. Tudi v smislu elektronskega poslovanja oz. digitalizacije ugotavljamo na Sodnem svetu, da so te možnosti dane tudi preko predsednikovih plošč. Vendar po drugi strani pa moram nekako priznati oziroma ugotavljamo, da vendarle se tudi na tem področju čuti želja, da bi tudi to metodologijo oziroma te ukrepe predsedniki sodišč začeli v večji meri uveljavljati.

Kar zadeva, če sem že pri kazenskem področju, se ne morem izogniti že kar, bom rekel, mantre prenizkih plač sodnikov, seveda tudi kazenskih sodnikov. Na Sodnem svetu ugotavljamo, da se okrajni kazenski sodniki ne prijavljajo na razpise za, torej na mesto okrožnih sodnikov na okrožnih sodiščih, na kazenskih oddelkih, pa čeprav so oni prav tisti kandidati najbolj želeni, saj so si v dolgotrajnem delovnem obdobju pridobili ustrezne procesne in materialno pravne izkušnje, ki jim omogočajo, po našem mnenju, zelo lahek preklop na reševanje malce ali pa težjih kazenskih zadev. Vendar spet se moram tu dotakniti plačne problematike. Razlika med plačo okrajnega sodnika, še posebej tistega, ki je dosegel recimo že svetniški položaj, in okrožnim sodnikom je tako majhna, da ne spodbuja tovrstne kandidature okrajnih sodnikov, saj to pomeni, da za nekaj višjo plačo, malenkostno višjo plačo rešuješ precej težje ali pa težje kazenske zadeve.

Veliko Sodni svet pričakuje tudi na tem področju od predlagane nove ureditve organizacije sodišč, seveda pri tem mislim enovito okrožje in pa enovitega prvostopnega sodnika, ki bi seveda na tem področju omogočil tudi lažje prerazporejanje spisov, dodeljevanje spisov v skladu seveda s sodnim redom in letnim razporedom in s tem posledično seveda tudi pravičnejšo in enakomernejšo razdelitev obremenitev posameznih sodnikov.

Ob tem morda, da se kasneje ne ponavljam, imamo na Sodnem svetu posamezni oziroma imajo posamezne članice in člani Sodnega sveta tudi pomisleke v smeri bojazni, da bi torej uveljavitev nove organizacijske zakonodaje lahko v nekem obdobju prinesla določene zastoje. Sam moram poudariti, da, pa mislim da nisem pri tem osamljen, da seveda vsak nov sistem, organizacijski, gradimo za nove generacije. Že prej je bilo omenjeno večje število upokojevanj, kar pomeni seveda tudi generacijske spremembe. In jaz sem prepričan, da enovito okrožje in pa enoviti prvostopni sodnik bi se, seveda, izkazal za zelo učinkovitega. Ta spremenjena organizacija bi prav gotovo v nekem doglednem času v prihodnosti, v bližnji prihodnosti predstavljala oziroma prinesla ustrezne boljše, boljše rezultate.

Če se lotim na kratko še upravnega področja, tu se seveda lahko samo pridružujem tistemu, kar je že povedal predsednik Vrhovnega sodišča. Tu smo nekako se ustavili na Sodnem svetu, tudi pri tem, da se v zadnjem času ukinjajo pritožbeni postopki v določenih upravnih postopkih, kar seveda pomeni, da je potem Upravno sodišče bolj obremenjeno z reševanjem tistega, kar bi že pritožbeni organi v upravnem postopku lahko sami rešili. Predvsem seveda mislimo pri tem na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Določen napredek v zakonodaji je pri tem prinesla novela, ki je uveljavila tudi poleg tega, da so seveda obvezne skoraj obvezne glavne obravnave v vsaj pomembnejših zadevah, možnost sojenja oziroma kar sojenje po sodniku posamezniku in ne senatu, kar seveda predstavlja neko poenostavitev v smeri hitrejšega reševanja upravnih zadev. Seveda je tudi tu čutiti pomanjkanje sodno administrativnega kadra, tudi pravnih svetovalcev, ki so nujna opora sodnikom pri, pri učinkovitem reševanju, reševanju sodnih zadev.

Na družinskem področju, tu je še vedno, - še vedno, ponavljam -, tudi v letu 2023, po mnenju Sodnega sveta glavni problem pomanjkanje izvedencev, in sicer kliničnih psihologov in pa pedopsihiatrov, na kar opozarja tudi varuh človekovih pravic, vendar pa z zadovoljstvom sprejemamo oziroma se soočamo z delovno skupino Ministrstva za pravosodje, Vrhovnega sodišča in pa Zbornico kliničnih psihologov. Jaz sem prepričan, da bo ta delovna skupina, no, predsednik Vrhovnega sodišča je omenil tudi inštruktažni pregled, da bo ta delovna skupina, pri čemer smo tudi mi zainteresirani in to smo poudarili, da bi vsaj eden ali pa dva predstavnika Sodnega sveta tudi tu lahko sodelovala, saj sta sodnika na upravnem oddelku Vrhovnega sodišča eden, druga pa je sodnica na Upravnem sodišču in imata prav gotovo pomembno znanje in tudi, bom rekel, ustrezne predloge za izboljšanje stanja na področju upravnega, upravnega sojenja.

Tu, v zvezi s tem bi omenil še poročila, tako imenovano poročilo Rule of law, vladavine prava, Evropske komisije. Evropska komisija pozdravlja trend zmanjševanja števila nerešenih zadev, ustavlja pa se in izraža neko zaskrbljenost, zadržke, pri določenih kazenskih zadevah, predvsem tistih na področju, in to je pomembno, še posebej za tako majhno državo kot je Slovenija, na področju preprečevanja pranja denarja in v korupcijskih zadevah, kjer tudi oni ugotavljajo povečano, povečanje časa reševanja tovrstnih zadev.

Evropska komisija opozarja tudi na javnost objavljanja sodb. Javnost objavljanja sodb je pomembna zadeva, saj zagotavlja transparentnost sojenja in pa seveda dostop strank in pa pooblaščencev strank do sodne prakse, kar po mojem mnenju lahko tudi zmanjšuje število, število sporov in pa tudi število vlaganja pravnih sredstev, saj se na ta način ob doslednem objavljanju tudi sodb višjih sodišč, ne samo Vrhovnega, tu problematike niti ni prisotne, se lahko seznanja s sodno prakso, ki ob nekem razumnem pristopu lahko odvrača stranke in pooblaščence pri vlaganju, torej tožb in pa seveda tudi pravnih sredstev.

Če ostanem še samo za kratek čas pri Evropski komisiji, pa tudi pri mreži evropskih sodnih svetov, pa tudi drugih inštitucij Evropske unije. V zadnjem času sem prejel tri pisma in sicer predsednice Evropskega parlamenta, evropskega komisarja za pravosodje in pa predsednice Evropske mreže sodnih svetov, ki se in to v popoplavnem obdobju, za katerega vedo in sicer, da prosijo, da jim Sodni svet sporoča, kakšno je stanje glede plačnega položaja sodnikov, predvsem v tem smislu tudi, ali se uresničuje že odločba Ustavnega sodišča. Poleg tega jih zelo zanima, kakšne bodo ustavne spremembe na področju volitev in imenovanja sodnikov in kakšne bodo zakonodajne spremembe na področju imenovanja vrhovnih sodnikov? Seveda, tako zanimanje za nas na Sodnem svetu, pa tudi še za marsikoga, ni presenečenje. Že vrsto let Evropska komisija, to pa veste tudi vsi, po mojem prepričanju, spremlja budno, še posebej tudi Direktorat za pravosodje in pa potrošnike, ki deluje v okviru Evropske komisije in ki je zelo pomemben, skoraj ključen organ pri spremljanju stanja na področju tudi slovenskega sodstva.

Morda bi še na kratko glede, in s tem bom seveda tudi končal, ker imam občutek, da sem že precej časa vam vzel, plačni položaj ne le sodnikov, to je zelo ustrezno omenil tudi predsednik Vrhovnega sodišča, ampak tudi pravnih svetovalcev, torej strokovnih sodelavcev, zapisnikarjev, referentov, vpisničark in tako naprej, se mora bistveno popraviti, da bo lahko sodstvo funkcioniralo. Namreč, na razpise se na niti več ne prijavljajo zapisnikarji oziroma tisti, ki bi lahko opravljali delo zapisnikarjev, referentov, vpisničark in tudi tu je že čutiti primanjkljaj, kar seveda ovira učinkovito delovanje sodnega sistema.

Da ne omenjam zgradbe. Sodna zgradba je tu, morda malo bolj slikovito. Bil sem že na nekaj sodiščih v glavnih mestih bivših republik. Naše stanje, lahko ga primerjam z, ko se včasih kdo pošali, z avtobusno postajo in pa železniško postajo v Ljubljani v primerjavi s tisto v Prištini. Taka je pač stvarnost, ki jo, ki jo pač obiskovalcu nudi, če se seveda lahko z njo z njo sooči.

Pa še en zelo pomemben vidik te problematike se je dotaknil tudi predsednik Vrhovnega sodišča, sodelovanje sodstva pri zakonodaji. Seveda, pri tisti zakonodaji, ki se tiče sodstva. Gre za spremembe v procesnih zakonih, tudi v materialno pravnih zakonih včasih, da ne govorim seveda o teh sodniških zakonih. Tu bi pohvalil za leto 2023 Ministrstvo za pravosodje, ki se je odločilo in poslalo v preliminarno razpravo tako imenovan trojček zakonov. In seveda tu nekako še pričakujemo, da se bodo tiste argumentirane pripombe oziroma drugačni predlogi sodstva in seveda tudi Sodnega sveta v nadaljevanju tudi na Ministrstvu za pravosodje upoštevali.

No, še enkrat bi poudaril, sodelovanje res ustrezen diskurz, pravočasen diskurz med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti in sodno vejo oblasti in seveda tudi s Sodnim svetom je tu zelo pomemben, saj včasih lahko prepreči tudi slabe zakonodajne rešitve, ki ne peljejo v smeri povečanja učinkovitosti sodnega sistema.

Morda bi bilo treba še kaj reči. Priporočila si sicer lahko v celoti ogledate. Verjetno ste tudi, sem prepričan, prebrali letno poročilo Sodnega sveta. Morda sem kaj od tega pozabil, ampak mislim, da sem se seveda dotaknil tistega, kar je v tem trenutku in kar je bilo tudi v letu 2022, če sem iskren, zelo zelo pomembno. Hvala lepa.