Hvala.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke, poslanci in ostali vabljeni!

Naj vas najprej lepo pozdravim!

Izkoristil sem priložnost ob predstavitvi letnega poročila, da se vam tudi nekako fizično predstavim kot novi predsednik Vrhovnega sodišča. V sistemu delitve oblasti, v sistemu zavor in ravnovesij štejem, da je pomembno, da tudi predsednik predstavi letno poročilo, včasih. Jaz sem se ob tem, ker sem prvič tukaj, odločil, da bom to storil osebno.

Z mano sta še moja dva kolega, na desni strani je generalna sekretarka Vrhovnega sodišča višja sodnica Helena Miklavčič, ki je kot, v svoji funkciji odgovorna pač za materialno, tehnično in finančno poslovanje sodišč. Na moji levi, pa verjetno ga že poznate, je mag. Jaša Vrabec, ki je bil dolgoletni vodja službe za razvoj sodne uprave.

Sem v nekoliko, kako bi temu rekel, nehvaležni poziciji, ker moram kot novi predsednik Vrhovnega sodišča predstavljati letno poročilo, ki ga je pripravil prejšnji predsednik, mag. Damijan Florjančič. Zato bom jaz v svojem, svoji predstavitvi podal nekaj poudarkov, na konkretnejša vprašanja, če bodo, pa bosta odgovarjala moja kolega.

Še druga, bi rekel, tako malce nenavadna situacija je, ker se v bistvu o letnem poročilu za leto 2022 pogovarjamo ob izteku leta 2023, ko misli že uhajajo k pripravi poročila za leto 2023 in tudi, ob tem, ko bom podajal neke poudarke za leto 2022, se bom nehote navezoval tudi na dogajanje v letu 2023, ki pa bo seveda predmet predstavitve v naslednjem poročilu, torej za leto 2023. Pa gremo kar »in medias res«, torej k samemu poročilu in njegovi vsebini.

Za leto 2022 lahko ugotovimo, da so sodišča obvladovala prejete zadeve, da se je povprečni čas reševanja vseh zadev skrajšal, zmanjšalo se je tudi število nerešenih zadev. Vendar pa je treba priznati, da je pa prisotna ena težava. To pa je, da se je število nerešenih pomembnejših zadev povečalo in da se pri teh zadevah podaljšuje čas reševanja. Ko ugotovimo takšno situacijo z analizo je seveda treba storiti dvoje. Najprej ugotoviti vzroke za takšno stanje in drugič, sprejeti neke ukrepe. Mi smo detektirali to situacijo tudi na podlagi analize padca rešenih zadev in ugotovili nekatere vzroke. Ti vzroki so, bi temu lahko rekel, večplastni. Eno so še zamaknjeni učinki epidemije Covid-19, potem je pomanjkanje sodnih izvedencev in pa, bom rekel, tudi, lahko rečemo temu, tega ne moremo zanikati, demotivacija pri sodnikih zaradi nerešene plačne problematike. Glede covida Moram reči, da so težave s tem imele tudi druge države, evropske, ker se je čas, povprečni čas reševanja večine zadev podaljšal. Vendar za Slovenijo lahko ugotovimo, da je dokaj mirno in brez večjih pretresov prestala to obdobje. Je pa ta covid situacija vplivala na dva načina. Eno je, da je spodbudila, dala pospešek digitalizaciji in elektronskemu poslovanju, razvoju teh rešitev. Po drugi strani pa je vplivala na način dela, saj se je uveljavilo delo od doma, delo na daljavo. Vplivala pa je tudi nekoliko na, to je treba realno ugotoviti, odnos do dela. Situacijo, ki smo jo detektirali rešujemo, pa to je zdaj že bolj predmet leta 2023, na več načinov. Rešujemo na primer na področju pravdnih in družinskih postopkov na ta način, da je bilo sodiščem poslan vprašalnik, da poročajo o nerešenih zadevah, kjer ni bilo aktivnosti. Poročajo pa tudi o starejših nerešenih zadevah brez aktivnosti, brez utemeljenega razloga. Na podlagi tega se bo napravila analiza in se bo sprejelo določene ukrepe.

Spreminjajo se merila kakovosti poslovanja sodišč. Sprejet bo oblikovan bo enotni dokument merila kakovosti poslovanja sodišč, ki bo sestavljen oziroma bo vključeval vsebinsko tri vidike: vodenje posamezne zadeve, kar predstavlja poslovni proces, vodenje sodišča oziroma oddelka upravljanje in vidik stranke dostop do sodišča. Časovni standardi se bodo prilagodili novi metodologiji. Omenil sem že delovno skupino Analiza padca rešenih zadev. Ta skupina bo nadaljevala aktivnosti, oblikovala se bo nova skupina. moja kolegica jo bo vodila, kjer bomo naredili naslednji korak v tej smeri.

Aktivno se ukvarjamo s kazensko problematiko. Naslednji teden bo sestanek, kjer bomo ponovno to, o tej temi razpravljali. V okviru tega se pogovarjamo o obremenjenosti sodnikov in enakomerni obremenitvi sodnikov in sodišč. Tukaj veliko pričakujem od kandidatke za podpredsednico, vrhovne sodnice Marjete Švab Širok, s katero sva dogovorjena, da če bo uspešno prestala ta postopek, da se bo posvetila prvenstveno kazensko pravnemu področju.

Rešujemo problematiko upravnega sodstva. Ravno včeraj smo imeli sestanek na upravnem sodišču, kjer smo obravnavali rezultate inštruktažnega pregleda. Odredil sem inštruktažni pregled, kjer smo se seznanili s situacijo, upravno sodišče pa tudi v sodelovanju s službo za razvoj sodne uprave pripravlja program reševanja nerešenih zadev. Tako, da poteka več aktivnosti. Saj, hočem, kaj hočem s tem povedati, ko sem vam vse to naštel? Da, ko zaznamo problem, ga probamo tudi rešiti.

Naslednja stvar, katere bi se mogoče dotaknil, je oziroma odgovoril na neke očitke, ki se pojavljajo, da naj bi naš sodni sistem nazadoval. Težko rečem, da nazaduje. Ponovil bi tisto, kar je bilo že rečeno, da je sodstvo v dobri kondiciji, kar pa ne pomeni, da ne bi bile možne še kakšne izboljšave. Pojavljajo se tudi očitki v zvezi s poslovanjem sodišč, o vračanju zadev. Tukaj je treba povedati, da so v procesno zakonodajo vgrajeni mehanizmi, ki naj bi prispevali k temu, da bi bilo čim manj vračanja. S številkami vas mogoče ne bi utrujal, ampak teh zadev, ki se vrnejo v reševanje, vseeno za ilustracijo povem, je samo 0,15 % vseh rešenih zadev, kar je izredno malo oziroma 0,95 % vseh rešenih pomembnejših zadev.

Sicer pa je vračanje mogoče le v primeru hudih procesnih kršitev oziroma v sklopu zakonsko določenih razlogov. V sistem so vgrajeni tudi določeni mehanizmi, ki preprečujejo vračanje zadev, to so pritožbene obravnave na drugi stopnji, kjer je treba še malce spodbuditi pritožbe na sodišča v to smer in pa v civilnih zadevah obstaja tudi možnost pritožbe na odločitev Višjega sodišča, če zadevo vrača prvostopnemu sodišču. Preizkusijo se razlogi za vračanje zadeve.

Naslednji moment, ki je pomemben, je uvajanje elektronskega poslovanja, v okviru digitalizacije. Tukaj imamo trenutno v delu dva zelo dobra sistema, odmevna, se mi zdi, da bosta. Eden je pretvorba govora v besedilo, to je "speach to text" sistem, to je projekt Tipko, drugi pa je psevdoanonimizacija. V okviru tega je pomembno tudi objavljanje sodne prakse. Tako je na primer na spletnih straneh slovenskega sodstva v letu 2022 bilo objavljeno 10 tisoč 115 sodnih odločb Vrhovnega sodišča in višjih sodišč.

V zvezi s tem bi želel opozoriti tudi na to, da sem, ko sem prevzel funkcijo predsednika, izdal odredbo, temu se reče predsednikova odredba 2023 - 2025. Nanaša se na uvedbo elektronskega poslovanja, v katerem sem fiksiral aktivnosti, ki jih želim postoriti, ne sam, pač preko projektnih skupin in pa navedel roke z rednim poročanjem. Gre za uvedbo elektronskega poslovanja, jaz bi skoraj rekel v celoti oziroma v čim večji meri. To gre za vlaganje zadev, za vročanje, za oblikovanje elektronskega spisa, kjer bo najprej zagotovljena možnost sodnikom, da lahko brskajo po spisu in si označujejo spis in potem bo tudi za zunanje uporabnike. Tako, da te aktivnosti pospešeno potekajo. Vendar pa moram v zvezi s tem opozoriti na problem razvojnih in sistemskih inženirjev, ki pač glede na ponudbo in pa razmere se raje odločajo za druge ustanove, ne pa za sodišča.

Dotakniti se moram sodniške zakonodaje in reorganizacije sodišč. Izredno smo zainteresirani za uvedbo enovitega sodnega okrožja, kot temeljne organizacijske enote in enovitega prvostopenjskega sodnika. V zvezi s tem smo pa seveda zainteresirani tudi za reformo pravniškega državnega izpita za ciljno usposabljanje kandidatov za sodniški poklic, ki ima določene specifike v primerjavi z ostalimi pravniškimi poklici.

Ne gre mimo tega, da ne bi omenil kadrovsko opremljenost sodišč in pa seveda plačno problematiko. Opozoriti je treba, da se postopno zmanjšuje število sodnikov, kar je vrsto let strateška usmeritev vrhovnega sodišča bila, vendar moram reči, da smo prišli do neke točke, kjer to ni več mogoče, predvsem zaradi vedno novih pristojnosti, ki se nalagajo sodstvu. Lahko ugotovim, da je v Sloveniji nek fenomen, sodstvo nima ravno, bi rekel, izjemno visokega ugleda, vendar po drugi strani si vsi želijo sodne odločitve. Za to se sodiščem nalagajo vedno nove pristojnosti. Ugotovimo lahko, da se je v letu 2022 število sodnikov na 100 tisoč prebivalcev še nekoliko zmanjšalo, na 878, vendar kot navedeno novo zmanjšanje ni več realna opcija. Ugotovimo lahko, to je, bi rekel, mogoče bolj insajderska informacija, da se bo v kratkem upokojilo večje število vrhovnih sodnikov določene generacije, da se bo upokojilo večje število višjih sodnikov. Tudi to je neka generacija. Mogoče se bo dal ta primanjkljaj počrpati iz prvostopenjskih sodišč, vendar ne vem, kako bomo napolnili bazen na prvi stopnji, saj ni nekega pretiranega interesa na strani pripravnikov in strokovnih sodelavcev. Tukaj bi opozoril na to, da sem bil prejšnji teden na sestanku Networka predsednikov evropskih sodišč držav članic Evropske unije in ena od tem, ki se bo obravnavala na naslednjem Networku v letu 2024 je neatraktivnost sodniškega poklica in kaj storiti, da se pridobijo kandidati. Tukaj moram biti, bi rekel, tudi lojalen do sodnega osebja, ki je nepogrešljivi del sodstva. Brez njih sodniki ne moremo uspešno opravljati svoje funkcije. Bi rekel, da smo ekipa. Zato je treba misliti tudi na ureditev oziroma spremembe kariernega sistema za javne uslužbence. Tukaj bom ponovno omenil neko stanje, ki je zaskrbljujoče, to je demotivacija. Lahko tudi povem, ilustrativno oziroma informativno, da danes imamo še sestanek posvetovalne skupine za izboljšanje položaja sodstva in potem še izredni občni zbor sodniškega društva, kjer se bomo pogovarjali o tej problematiki, ki je, bom rekel, zelo pereča. In lahko rečem, da v sodstvu vlada precejšnja neučakanost, nestrpnost. Kako bi rekel, ta položaj sodstva neustaven traja že kar precej časa. Večkrat smo se trudili, zdaj se trudimo, bi rekel še mogoče vsi kolektivno, tako Vrhovno sodišče kot sodniško društvo kot Sodni svet, vendar ne vem, kako se to dogodi, da imamo vedno neko smolo. Enkrat je pred vrati trojka, potem je žledolom, potem je Covid, potem so poplave, mi pa ostanemo na isti točki, tako da moram reči, da je to, ratuje že nevzdržno. To je tudi potem, se kaže v tem, da za naš poklic, ki pač štejem, da je strogo profesionalen, intelektualen, ni nekega posebnega zanimanja. Amerikanci bi rekli, "It's all about the money", vendar ni vse v denarju, ampak je tudi v veljavi, ki jo poklic uživa v družbi.

Naslednja stvar, ki bi se, v zvezi s tem seveda moram tudi dotakniti, so prostorski pogoji. Problematika prostorskih pogojev se tudi vleče že dolgo časa, predvsem je problem poslovanje sodišč v Ljubljani, predvsem je problem zagotovitev prostorov za velike procese, to so predvsem kazenski postopki. V igri je še ena druga zadeva, kjer bo treba najti pametno rešitev. Jutri imamo naslednji sestanek, to je problem razlaščencev. Jaz moram se na glas vprašati, zakaj ni neke volje, da bi Slovenija kot država dobila neko reprezentativno sodno stavbo, ki bi kazala tudi na veljavo, ki gre sodstvu. Zakaj ne bi imela neko funkcionalno sodno stavbo, ki bi zagotavljala sodoben, varen in učinkovit postopek, predvsem ki zadeva veliko število strank. Koraki so že bili narejeni, projekt je bil že narejen in potrjen, vendar pa se je potem kar spet ustavilo, tako kot je zdaj tudi na področju plač, neko zatišje, in čakamo na realizacijo ustavne odločbe.

Naslednja stvar, ki bi se jo morda še dotaknil. Še dve imam samo. Ena stvar je, to je pa, moram odgovoriti tudi vnaprej na nek, bi rekel temu ponarodel ali pa dežurni očitek naperjen zoper sodstvo, to je, da je največji kršitelj človekovih pravic. To nikakor ne drži, ker je treba upoštevati, da je Slovenija bila v določenem obdobju izpostavljena tem kršitvam, ko je šlo predvsem za leto 2006, ko so bile problem sojenje v nerazumnem roku. Takrat je bilo izdano večina sodb v teh zadevah, potem pa je bil sprejet Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in se je situacija bistveno spremenila. Slovenija dejansko že leta sodi med države z najnižjim absolutnim številom ugotovljenih kršitev. Tako so bile na primer leta 2022 v Sloveniji ugotovljene le štiri kršitve.

Tu, to sem omenil predvsem tudi zaradi tega, ker sem sam predstavnik, kontaktna točka Sveta Evrope v programu Help; to je program za izobraževanje pravnih strokovnjakov varstva človekovih pravic in lahko povem, da na tem področju vlagamo ogromno napora in imamo ogromno aktivnosti. Tako sodnike sproti obveščamo o sodbah mednarodnih sodišč, ne samo strasbourškega, ampak tudi luksemburških. V lanskem letu, ne, letos smo bili na obisku, na primer, delegacija Vrhovnega sodišča na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Za naslednje leto se dogovarjamo za obisk Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, To sem zdaj na tem "networku" govoril s predsednikom, s predsednico O'Leary-jevo in imamo dobre možnosti za 2024. V okviru "networka" predsednikov pa je tudi posebna delovna skupina za primerjalno pravo, v kateri tudi Slovenija sodeluje in ta skupina načrtuje, da bo v letu 2025 se sestala v Sloveniji. Pomemben je tudi oddelek za spremljanje sodne prakse na Vrhovnem sodišču, ki tukaj servisira sodnike in ostala sodišča s temi povzetki in tudi potem so ti povzetki objavljeni v sodnikovem informatorju in na intranetni strani sodišča.

Pa še ena stvar, še eno zadevo bi omenil in s tem bi potem zaključil. To je vprašanje, ki se je pojavilo v javnosti in je potem nekako dobilo neke pospeške. To je vprašanje javnosti sodnih odločb. Jaz sem se kot predsednik ob nastopu svoje funkcije, ob otvoritvi sodnega leta zavezal k transparentnosti delovanja sodišč in v tem smislu bomo tudi podali pripombe na predlagani člen Zakona o sodiščih. Želimo zagotoviti čim večjo transparentnost delovanja sodstva. To si želimo tudi od drugih institucij in v okviru tega se trudimo tudi z različnimi projekti, da bi objavljale se vse odločbe sodišč na prvi stopnji z določenim pridržkom. Glede na število bi to bilo primerno filtrirati, da niso, ker če bi bila prevelika masa, se je veliko tudi teh zadev, ki niso bistvene, tam pa bi bil kriterij morda primeren pomembnosti. Toliko zaenkrat.

Jaz se vam zahvaljujem za vašo pozornost. Še enkrat moram povedati, da sem morda nekoliko več govoril o aktivnostih, ki se trenutno izvajajo, torej v letu 2023 in morda nekoliko manj v letu 2022. Vendar so te aktivnosti v letu 2023 nadaljevanje leta 2022. Sodni postopki so nek živ proces, to je neka dinamika, funkcioniranje sodstva je kontinum, ki se ga trudim v tej svoji funkciji s pomočjo svojih kolegov zagotoviti. Če bodo kakšna vprašanja v nadaljevanju sem vam na voljo, pa tudi oba moja kolega. Hvala.