Predsedujoča, hvala lepa. Lep pozdrav. Boj proti korupciji je podoben boju proti raku. Bolezen in simptome večinoma prepoznamo družba pa še ni razvila učinkovitega zdravila, a to ne opravičuje kakršnekoli pasivnosti in neukrepanja, ker korupcija ubija našo demokracijo in zaupanje ljudi v demokratične institucije. Že leta in desetletja se gremo neko navidezno vojno proti korupciji, v resnici pa mnogi razkriti primeri kažejo na to, da se zgolj oddaljujemo od problemov, ki so se nam nakopičili v desetletjih in na katerih z vidika preprečevanja nismo naredili prav veliko. Vzrok pa lahko pripišemo enim in istim likom in zaprtim skupinam, ki se jim v našem slovenskem prostoru cedita med in mleko že več let, kot je stara ta država. Lahko bi celo rekli, da se zdi, da je v Sloveniji koruptivno vse, česar se dotaknemo, kar počnemo. Čudnih, nenavadnih, osupljivih, nepričakovanih, nedorečenih, skrivnostnih, nepojasnjenih je tako veliko reči in dogodkov, da vse skupaj smrdi do neba in višje. Vsega je kriva korupcija, ampak najlažje je pokazati s prstom na tiste druge ali pa z generalizirati ta pojav zgolj na politiko, pa to seveda ni res, niti približno. Ko govorimo o korupciji, jo številni v Sloveniji razumejo še zelo dobesedno, kot plačevanje podkupnin, podkupnine nekomu za to, da nam omogoči materialno in ali ne materialno korist. In na prvi pogled zgleda točno tako, sploh ko se ozremo na zadnje dogodke v povezavi z razvpitim znajdi se davčnim svetovalcem in Darsom. V zadnjem obdobju se je razkrilo, da je prejšnja vlada z največjo vladno stranko in pomagači na desni prenesla korupcijo v prav vse pore sistema. Tu ne govorimo o korupciji malih zlikovcev ali morda diletantov. Tu danes govorimo o sistemski in politični korupciji, kjer se ne vrti nujno vse zgolj okoli denarja, gre tudi za vplive na sisteme nadzora in pregona koruptivnih dejanj, ki že kažejo znake kaznivih dejanj, pregonljivih po uradni dolžnosti. Spomnimo se nekaterih dejanj prejšnje vlade in koalicije. Takratni minister za okolje in prostor se je dogovarjal s tajkunom in mu obljubljal servilni nadzorni svet in možnost prevzema druge družbe v državni lasti, če se bosta seveda dogovorila. Medtem je njegova stranka v medijih razglašala boj proti ta istim tajkunom. Predsednik stranke se je dobival z dobavitelji v zdravstvu in njihovimi lobisti na eksotičnih, pred slovensko javnostjo skritih lokacijah, medtem ko je njegova poslanka v Državnem zboru na ves glas razglašala boj proti korupciji v zdravstvu. Vlada je žrtvovala pravosodno ministrico, ki je zagovarjala zakonit postopek izbire evropskih tožilcev, zato, ker sta bila izbrana tožilca, ki nista bila všeč predsedniku Vlade. Nov, servilen minister je nato na vse kriplje poskušal proces izbire diskreditirati. Sledil je še poizkus spremembe zakonodaje, po kateri bi seveda Vlada imela glavno besedo pri imenovanju tožilcev in po kateri bi urejala stvari malo za nazaj. Na neimenovanje številnih državnih tožilcev v Sloveniji in s tem slabenje pregona kaznivih dejanj pa je javnost ob vseh aferah prejšnje vlade že skoraj pozabila. Osebnemu odvetniku predsednika največje vladne stranke je bilo prepuščeno premoženje v državni lasti, v gospodarskih družbah so kadrovali generalni sekretarji strank in davčni utajevalci. Gremo naprej, sredi največje zdravstvene krize na družbenih omrežjih zasledimo vesele fante, ki se z eksotičnih destinacij hvalijo, kako dobre posle so sklenili s to vlado. Vlada SDS in njeni lakaji so v epidemiji nakupovali papirnate maske in neustrezne teste, s katerimi bi lahko testirali le zaslužke prijateljskih podjetnikov. Testi bi pokazali pozitivno rast dobičkov. Imune na korupcijske skušnjave seveda niso bile niti Vlade, ki jih ni vodila SDS in kompanjoni. Spomnimo se T6, Ultra, Maketa, drugi tir, tudi te vlade Boruta Pahorja in Mira Cerarja se niso znale upreti skušnjavi in tega ne gre zanikati ali potisniti pod preprogo. Tudi ti korupcijski podvigi so vplivali na razgradnjo zaupanja ljudi v institucije. Kar je v tej točki najbolj pomembno, pa je dejstvo, da so naštete zadeve zgolj vrh ledene gore. V resnici gre za nadzor nad družbenimi podsistemi in za napajanje iz javnih sredstev, In zmotno je prepričanje, da je glavna pri tem zgolj vsakokratna politika. Po nekem čudnem naključju lahko opazimo vedno znova isti vzorec vedno iste peščice ljudi, lahko jim rečemo posebne vrste elita, ki nas iz amorfne gmote prepričujejo, da nimamo pojma, da pa imajo oni vse recepte, le poslušati jih je treba. Sporna privatizacija nekdaj družbenega premoženja in hitra čudežna obogatitev tistih nekaj, ki so bili baje na pravem mestu ob pravem času, se ni zgodila naključno. Vse te Pandorine skrinjice korupcije je treba odpreti in se z njimi soočiti, ne po sistemu naši - vaši, ampak tako, da bo jasno, da koruptivne metode, da koruptivne metode delovanja niso sprejemljive, pika, ne glede na to, kdo jih uporablja, ker niso dovoljena vsa sredstva, ne smejo biti nikomur. Je pa cilj desnice v ljudeh zasejati misel, da smo v politiki vsi enaki, vsi pokvarjeni. Motijo se, nismo vsi enaki! Ljudje v Sloveniji znajo ločiti zrno od plevela, vsaj velika večina njih, in današnja razprava bo samo podčrtala to, kar je mnogim že dolgo jasno. S priporočili Vladi predlagamo, da se tega problema loti sistematično, saj to področje potrebuje nujno posodobitev, da bodo koruptivna dejanja promptno ugotovljena, kršitelji ustrezno sankcionirani, in da primeri ne bodo zastarali. To je abeceda protikoruptivnega delovanja, ki pa je v Sloveniji žal še nismo v celoti osvojili, zato še enkrat poudarjam, ne, niso dovoljena vsa sredstva nikomur na katerikoli strani že je.