Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki Vlade in ostali vabljeni, lepo pozdravljeni!

Naj najprej uvodoma opravičim ministrico za pravosodje. Vsekakor bi bila danes z vami tukaj, ampak je na zasedanju odbora Organizacije združenih narodov v zvezi s Konvencijo proti mučenju, katere podpisnica je Slovenija in je prisotnost ministrice za pravosodje tam obvezna.

Problem korupcije je tako v Sloveniji kot drugje v svetu pereč problem, poudariti pa moram, da se s korupcijo soočamo na dveh ravneh, najprej je pomembno njeno preprečevanje, v primeru storitve korupcijskih kaznivih dejanj pa pregon obdolžencev oziroma storilcev. Ločiti moramo med korupcijskimi kaznivimi dejanji, kakor so zapisana v Kazenskem zakoniku, in dejanji, ki sicer nimajo znakov kaznivega dejanja, pa gre za korupcijo v širšem pomenu besede in so v nasprotju z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Kar želim povedati, je, da vsa ravnanja, ki so lahko koruptivna, niso nujno pregonljiva po kazenski zakonodaji. Poleg tega je seveda obsodba koruptivnih ravnanj in zgled nosilcev javnih funkcij pri tem še posebej pomembna, zato pozdravljamo današnjo razpravo v Državnem zboru. Naj najprej pojasnim, da je Ministrstvo za pravosodje pristojno za pravni okvir. Ustrezen pravni okvir je prvi korak brez naporov ustreznih institucij, kot so Komisija za preprečevanje korupcije, policija, Državno tožilstvo in sodišča, pa je zakon seveda le mrtva črka na papirju. Kot je bilo že prej omenjeno Ministrstvo za pravosodje je v letu 2020 pripravilo novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, tam smo upoštevali vsa priporočila tako posebnega telesa Greca, Sveta Evrope kot OECD. Dosežki komisije za preprečevanje korupcije izhajajo iz njenega letnega poročila, ki ga obravnava tudi Državni zbor. V vsakoletni oceni stanja komisija prikaže zaznana korupcijska tveganja in korupcijo v širšem smislu, s katero se sreča na podlagi prejetih prijav. Kar bi še želela poudariti je, da je odkrivanje in dokazovanje korupcijskih kaznivih dejanj v praksi izjemno zahtevno, kot je bilo že rečeno. Pri teh dejanjih načeloma obe udeleženi strani nimata interesa po razkritju. Poleg tega seveda je potrebno upoštevati procesno kazensko zakonodajo, ki vsebuje zelo stroga pravila o izločitvi dokazov, in ta pravila so povezana s konceptom kazenskega postopka, kot ga poznamo v Sloveniji in zgrajenimi varovalkami, ki naj zagotavljajo pošteno sojenje. Naj samo izpostavim zadnjo odločbo Ustavnega sodišča, ki je julija letos razveljavilo nekaj določb zakona o kazenskem postopku, ki urejajo pogoje za dostop do podatkov o uporabniku in o prometnih komunikacijskih podatkih ter do podatkov o imetnikih bančnih in podobnih računov. Ministrstvo za pravosodje intenzivno pripravlja Predlog sprememb Zakona o kazenskem postopku, ki bo upošteval tudi zaostrene varovalke na podlagi odločbe Ustavnega sodišča. Prav tako smo v letošnjem letu predlagali in Državni zbor je sprejel Zakon o zaščiti prijaviteljev kot je bilo omenjeno. Poseben poudarek je dan tudi iskanju začasnemu zavarovanju in končnemu odvzemu premoženjske koristi iz kaznivih dejanj. To je pomemben ukrep pri boju zoper korupcijska in druga kazniva dejanja, ki generirajo nedovoljeno premoženjsko korist in je ena od pomembnih nalog kriminalistične policije in državnega tožilstva. Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sta že sedaj podlaga za aktivnosti delovanja policije in državnega tožilstva. Ministrstvo za pravosodje načrtuje nadgradnjo na področju tega področja, tako da je bila ustanovljena posebna skupina, v kateri sodelujejo tudi predstavniki ministrstva za notranje zadeve in policije. Resolucija o preprečevanju korupcije bo v kratkem predstavljena v Državnem zboru, tako da glede na drugo predlagano priporočilo poudarjam, da bomo nadaljevali s pripravo že predvidenih sprememb zakonodaje na tem področju. Zaključno pa zgolj idealni pravni okvir ne zadostuje, pomembno je zavedanje vseh državljanov Slovenije, da je korupcija tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu škodljiva za družbo. Pri krepitvi osveščenosti pa lahko Komisiji za preprečevanje korupcije pomagamo predvsem nosilci javnih funkcij s tem, da ravnamo s pričakovano integriteto in opozarjamo na korupcijska tveganja. Hvala.