Hvala lepa podpredsednica. Spoštovani!

Odbor za pravosodje je na 14. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z bojem proti korupciji v Republiki Sloveniji, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem. V poslovniškem roku so bili v predlogu priporočila vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predloga priporočila poudaril, da je Slovenija v zadnjih 30-letih, da se je znašla v lovkah hobotnic, ki so prepredene s korupcijo, korupcija vpliva na kadrovanje, na delovanje javnega sistema in družbe kot celote ter pomeni rak rano celotnega sistema. Zaradi korupcije imamo vsi manj, ni zaupanja med ljudmi, v sistem, institucije ter politiko in politike. Korupcija zmanjšuje gospodarsko rast in izčrpava proračun. Glede na to, da so v javnost prišle informacije o korupciji na Darsu ter da se tudi niso razčistile določene afere sedanja vlada želi, da se zakonodajo na tem področju prične spoštovati. Državljani si zaslužijo živeti v pravni državi, zato se je treba v javnosti o tem pogovarjati ter jasno in glasno obsoditi tiste, ki te metode uporabljajo za doseganje lastnih interesov in koristi. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da predlog priporočila ustreza naravi in namenu priporočila kot akta Državnega zbora, a je predlagano besedilo v posameznih delih vsebinsko širše od tega, kar izhaja že iz naslova predloga priporočila. Predstavnica Ministrstva za pravosodje je poudarila, da je Ministrstvo za pravosodje pripravilo novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je bila sprejeta leta 2020 in je upoštevala priporočila mednarodnih organizacij ter prinesla pomembne spremembe. Odkrivanje in dokazovanje korupcijskih kaznivih dejanj je v praksi zelo zahtevno, saj deležniki teh dejanj največkrat nimajo interesa po njihovem razkritju. Pomembno vlogo imata policija, Nacionalni preiskovalni urad in Državno tožilstvo, ki usmerja predkazenski postopek. O odgovornosti posameznikov za korupcijska kazniva dejanja lahko odloča le sodišče v kazenskem postopku, pri čemer Zakon o kazenskem postopku vsebuje tudi stroga pravila glede izločitve dokazov. V letu 2023 je bil sprejet zakon o zaščiti prijaviteljev, ki dopolnjuje veljavni protikorupcijski okvir z obveznostmi preko 2 tisoč 300 zavezancev v javnem in zasebnem sektorju, za katero je Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije pripravilo vrsto usposabljanj, rok za vzpostavitev notranjih pravil pa se izteče konec letošnjega leta.

Vlada je februarja letos sprejela program Vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti v javnem sektorju 2023-2026, v pripravi pa je tudi prenova resolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete ter resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Predstavnica Ministrstva za notranje zadeve je poudarila, da je ministrstvo in policija kot njegov organ v sestavi temu področju namenjata posebno pozornost. Predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je poudaril, da ministrstvo za delovanje na tem področju nima neposredne zakonske podlage, prizadevajo pa si, da so predlogi zakoni, ki jih pripravlja ministrstvo, deležni široke razprave in posredovani Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku. Predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije je povedal, da je bil konec oktobra 2023, predlog Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji že posredovan na Ministrstvo za pravosodje. K njegovi pripravi je bilo povabljenih 179 deležnikov in 125 se jih je vabilu odzvalo. V razpravi je bilo s strani koalicijskih poslancev izpostavljeno, da je korupcija pri nas resen problem. Zadnja leta smo bili priča različnim zlorabam položaja za pridobitev koristi zase ali za koga drugega. Večina afer se ni končala s sodnim epilogom, kar posledično pomeni, da ljudje vse manj zaupajo v sistem in institucije. Opozicijski poslanci so izpostavili, da ko se govori o korupciji, se je treba osredotočiti tudi na odločitve sedanje Vlade, med katerimi so nekatere slabe, kot na primer nerealno ocenjena škoda po poplavah, zamrznitev plač v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Odbor v nadaljevanju ni sprejel amandmajev Poslanske skupine SDS. Odbor je v skladu s 171. členom in ob smiselni uporabi 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh točkah predloga priporočila skupaj in jih soglasno sprejel. Hvala lepa.