Najlepša hvala, predsednik.

Lep pozdrav vsem! Spoštovana ministrica!

V zadnjih dneh, po tem, kar se je zgodilo v začetku, prej…, v začetku meseca v Gazi in z napadom Hamasa na Izrael, spremljamo vedno bolj zaskrbljujočo situacijo. Prejšnji teden smo lahko spremljali, kako je predsednik Vlade v Franciji pri predsedniku Macronu na konferenci izpostavil seveda humanitarna prizadevanja, ki jih ima Slovenija glede vprašanja vojne na Bližnjem vzhodu, je pa seveda to vprašanje vsak dan bolj ostro. Ne glede na to, koliko si prizadevamo za humanitarno pomoč, je situacija na terenu vedno bolj grozljiva. Prizori, ki jih spremljamo iz napadenih bolnišnic na območju Gaze, so verjetno eden od najbolj pretresljivih v sodobni zgodovini. Število umrlih otrok zaradi te vojne je, presega vse, kar vsakršna možna, vsakršno možno domišljijo, ki bi jo imeli na tem področju. Vem, da ste tudi sami bili precej aktivni na srečanjih v Bruslju zadnje dni.

Tako, da me v prvi vrsti zanima v tem trenutku, koliko imamo nekih možnosti, da bi Evropska unija pristopila bolj enotno k temu vprašanju. Vemo, da so odzivi mešani, predvsem se je Nemčija postavila zelo, zelo strogo samo na eno stran, brez neke resne refleksije, ker seveda krha zaupanje v to, da bi lahko prišli do neke enotne, nekega enotnega odziva Evropske unije na to vprašanje. Dejstvo pa je, da v tem trenutku lahko naredimo veliko več, kot samo pozivamo k humanitarnemu premirju. Moja ocena je, da je humanitarno premirje premalo. Tisto, kar potrebujemo, je dejansko prekinitev ognja in ponovni začetek pogajanj obeh strani, dejstvo je pa, da je tudi zelo verjetno težko priti do te situacije, ampak kot prvo me kot vprašanje zanima, kje so sedaj pogovori in kakšno vlogo igra Slovenija v teh pogovorih?