Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni! Pričenjam 15. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko, ki jo bom vodil po pooblastilu predsednika odbora kolega Predraga Bakovića.

Obveščam pa vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: kolega Predraga Bakovića nadomešča kolega Soniboj Knežak, kolega mag. Miroslava Gregoriča pa nadomešča kolega mag. Darko Krajnc. Pozdravljam tudi vse prisotne na današnji seji!

Prehajamo pa na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli tudi predlog dnevnega reda seje odbora. Ker predlogov za spremembo dnevnega reda nismo prejeli, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan tudi s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE O TRENUTNIH RAZMERAH NA OBMOČJU PALESTINE IN IZRAELA EPA 1127-IX.

S sklicem ste prejeli tudi gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer je to predlog deklaracije, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve k predlogu deklaracije in mnenje Vlade. Sporočam tudi, da smo do roka, to je do začetka obravnave te točke prejeli amandmaje Poslanske skupine Nove Slovenije - NSi, in sicer k 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točki ter predlog za novo 6.a točko k predlogu deklaracije. Preden pa dam besedo vabljenim na sejo, predlagam, da se razprava o vseh delih predloga akta in o vloženih amandmajih združi in to v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o predlogu akta v celoti. Če je kdo, ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Za dopolnilno obrazložitev predloga deklaracije pa mi dovolite, da uvodoma sam povzamem besedo tudi kot predstavnik predlagatelja in danes z mesta predsedujočega kot podpredsednik odbora hkrati tudi v imenu predlagateljev.

Pa če zdaj povzamem besedo. Torej, spoštovani kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, cenjeni vabljeni, spoštovana ministrica, spoštovana državna sekretarja!

Dovolite mi, da vam uvodoma predstavim nekaj podrobnosti glede danes obravnavanega predloga deklaracije o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela, ki smo ga pripravili v Poslanski skupini Svoboda skupaj s koalicijskimi partnerji ter ga vložili v zakonodajni postopek dne 25. oktobra 2023. Kot dobro veste, izraelsko palestinski konflikt traja že več desetletij. Od ustanovitve države Izrael leta 1948 je tako že večkrat prišlo do oboroženih spopadov z njenimi sosedami in s Palestinci. Tudi v zadnjem letu dni se je dolgoletni konflikt zaostroval. Nazadnje je spor eskaliral v začetku oktobra letos, ko je radikalno oborožena skupina Hamas v zavržnem terorističnem napadu raketirala več izraelskih mest in ubila ogromno število nedolžnih civilistov, njeni pripadniki pa so nato tudi vdrli na ozemlje Izraela in kot talce zajeli več civilistov in vojakov ter jih dobesedno ugrabljene odpeljali v Gazo. Izrael je nato začel s povračilnimi napadi predvsem na območju Gaze. Stanje se je zaostrilo tudi na Zahodnem bregu na meji z Libanonom, od koder prav tako poročajo o smrtnih žrtvah. Izrael je ob izbruhu nasilja in spopadu pred mesecem dni reagiral z uradno razglasitvijo vojnega stanja in odredil mobilizacijo več kot 300 tisoč vojaških rezervistov, premier Benjamin Netanjahu pa je napovedal dolgo in težko vojno.

Obsodbe tega napada so se zvrstile s strani številnih držav po svetu, tudi s strani Evropske unije, s strani Republike Slovenije. Velika večina držav je izrazila zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja in spopadov na Bližnjem vzhodu, pozvala k takojšnji prekinitvi sovražnosti in umiritvi razmer ter zagonu mirovnih pogajanj. Številne države so se ob eskalaciji konflikta odločile za evakuacijo svojih državljanov iz Izraela.

Prvi dan po Hamasovem napadu je na to temo že zasedal Varnostni svet OZN. Nekaj dni za tem je potekalo tudi izredno zasedanje zunanjih ministrov držav članic EU ter zasedanje evropskega parlamenta, kjer so evroposlanci po poglobljeni razpravi sprejeli skupno resolucijo o aktualnem dogajanju na področju Izraela in Palestine. Pred tem je skupno izjavo o razmerah na Bližnjem vzhodu sprejel tudi evropski svet, katerega članica je tudi Republika Slovenija. Število smrtnih žrtev na obeh straneh iz dneva v dan narašča. Znaša že več kot 10 tisoč, večinoma civilistov, število ranjenih pa je še nekajkrat večje. Med mrtvimi, ranjenimi, pogrešanimi in ugrabljenimi so tudi številni tuji državljani.

Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Guterres je Gazo poimenoval pokopališče otrok. Spopadi in raketno obstreljevanje med izraelskimi silami in Hamasom se na dnevni ravni nadaljujejo in še dodatno stopnjujejo. Kot posledica zaostritve konflikta je bilo razseljenih še dodatnih milijon ljudi, predvsem z območja Gaze. Ta številka pa se vsak dan še povečuje. Ljudje še kar naprej zapuščajo svoje domove, saj jih k temu sili humanitarna katastrofa, ki se le še poglablja.

Zato je ta deklaracija na nek način tudi poziv k brezpogojnemu umiku blokad za dobavo humanitarne pomoči, hrane, vode, elektrike, goriva in zdravil na območju Gaze. Iz regije medtem prihajajo vse glasnejša tudi opozorila, vsakodnevno jih zaznavamo tudi v medijih, pred možnostjo širitve konflikta v ostale države Bližnjega vzhoda.

Zaradi vsega navedenega je prvotni namen te deklaracije, da se Državni zbor Republike Slovenije pridruži odločnemu odzivu mednarodne skupnosti in pozove vse vpletene strani k takojšnjemu prenehanju spopadov, vzpostavitvi premirja ter k zaščiti civilistov in izpustitvi talcev, saj se bo s tem preprečilo nadaljnje žrtve, ustavilo nepotrebno trpljenje in nehumano razseljevanje nedolžnih civilistov ter zamejilo uničujoče posledice, tako za palestinski kot izraelski narod.

Z deklaracijo Državni zbor obsoja napad ki ga je radikalno oborožena skupina Hamas 7. oktobra 2023 sprožila proti državi Izrael in izraža globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja in spopadov na Bližnjem vzhodu, ki onemogočajo stabilnost, mir in varnost v najbližji soseščini Evropske unije. Državni zbor z deklaracijo tudi priznava, da ima država Izrael kot odziv na omenjeni napad v skladu z ustanovno listino OZN sicer pravico do samoobrambe in zaščite svojih državljanov. Obenem pa Izrael pozivamo, da se odziva skladno z določbami mednarodnega in humanitarnega prava, saj palestinsko civilno prebivalstvo ne more nositi posledic, zaradi Hamasovih terorističnih dejanj. Nadalje je namen deklaracije, da Državni zbor pošlje odločno sporočilo, v katerem tako od izraelske kot od palestinske strani pričakuje proaktivne in pozitivne korake k premirju in posledično vzpostavitvi pogojev za ponovni zagon in nadaljevanje mirovnih pogajanj, obenem pa, da tudi od vseh ostalih akterjev mednarodne skupnosti, še posebej svetovnih velesil in stalnih članic varnostnega sveta OZN ter mednarodnih organizacij OZN in Evropske unije pričakuje bolj ambiciozen, odgovoren in usklajen pristop, ki bo v konstruktivno podporo bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu in pripeljal do mirnega in trajnega sožitja obeh narodov in rešitve dveh držav. Koncept dveh držav je tudi edini, ki uživa konsenz v mednarodni skupnosti in Državni zbor v tem aktu izraža tudi prepričanje, da je mir in stabilnost na bližnjem vzhodu možno doseči le s političnim dialogom, ki temelji na spoštovanju temeljnih demokratičnih vrednot mednarodnega prava, vključno z upoštevanjem zavez iz številnih resolucij generalne skupščine Organizacije združenih narodov, Varnostnega sveta, Organizacije združenih narodov. S to deklaracijo se Državni zbor tudi pridružuje globoki zaskrbljenosti mednarodne skupnosti, zaradi slabšanja humanitarnih razmer na območju Gaze in poudarja, da zaprtje prehodov, omejevanje humanitarne pomoči ter onemogočanje dostopa do vode, hrane, zdravil, elektrike in osnovnih življenjskih potrebščin za prebivalce v Gazi še dodatno slabša razmere in povzroča hudo humanitarno katastrofo. Glede tega pa se Državni zbor zavzema tudi za takojšnjo vzpostavitev humanitarnih koridorjev ter zagotovitev neoviranega dostopa nujne humanitarne in človekoljubne pomoči vsem civilistom na tem območju, ki jo potrebujejo. Hkrati pa od vseh vpletenih tudi pričakuje, da te pomoči ne bodo zlorabljali in da delujejo v skladu z določbami mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic. Tako da, spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, glede na to, da se nasilje, sovražnost, spopadi in raketno obstreljevanje med Izraelom in Hamasom še vedno nadaljujejo in iz dneva v dan v bistvu še dodatno stopnjujejo predlagatelji te deklaracije menimo, da bi naša država Republika Slovenija, ki bo v kratkem zasedla tudi mesto nestalne članice najpomembnejšega organa Organizacije Združenih narodov, se pravi Varnostnega sveta, morala v mednarodno skupnost še posebej po vsem vpletenim stranem v tem konfliktu poslati jasno sporočilo in nedvoumno stališče glede navedene problematike ter hkrati podati tudi določene ukrepe in rešitve, kar je tudi zaobjeto in zapisano v danes obravnavani deklaraciji, oz. predlogu deklaracije. Prepričan sem, da se vsi danes tukaj prisotni tega zelo dobro zavedamo. Da se zavedamo tudi nuje po vzpostavitvi civilizacijskih norm, ki so v tem trenutku žal na problemskem območju na velikanski preizkušnji in da se tudi za to nadejam podpore tej deklaraciji. Se bi vam zdaj zahvalil za vašo pozornost. Seveda sem potem še na voljo za dodatna vprašanja in podrobnejša pojasnila glede vsebine samega dokumenta. Bi pa sedaj predal besedo tudi vabljenim na sejo. Najprej Zakonodajno-pravna služba. Izvolite.