Tako, spoštovane poslanke in poslanci, pred nami imamo predlog dveh direktiv Evropskega parlamenta in Sveta, ki sta sklop enega širšega zakonodajnega paketa. Ene direktive smo v tem Državnem zboru že obravnavali. Iz tega paketa gre za direktivo o preiskovanju prometnih, torej pomorskih nesreč. Danes sta pred nami sklopa direktiv, torej predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča in predlog stališča o skladnosti z zahtevami države zastave. Obe dve direktivi sta bili sprejeti leta 2023, torej osnovni direktivi sta bila, predpisa sta bila sprejeta leta 2009, torej od tega bo minilo skoraj 15 let in v tem času je prišlo tudi do tehnoloških sprememb v družbi, razogljičenje, novi višji standardi in tudi nova dognanja na področju digitalizacije in vsekakor tudi varstva okolja. Prva direktiva, torej direktiva o z zahtevami države zastave v bistvu razširja uporabo pristojnosti inšpekcije na ribiška plovila daljša od 24 metrov, ki jih pri nas, torej ki jih v našem registru plovil ni. Prav tako zagotavlja prostovoljno kontrolo. Bistveno zadevo, ki jo pa vpeljuje naš pravni red, je pa digitalizacija. Digitalizacija postopkov v tem smislu, to, to noter v bistvu vpeljuje preko vključitvi t. i. Kodeksa 3 o izvajanju konvencije Mednarodne pomorske organizacije in v bistvu ta direktiva na nek posreden način želi, da se standardi Mednarodne pomorske organizacije vpeljejo v evropski pravni red, ker je bilo ugotovljeno, da so države članice pač, tako kot jim direktiva omogoča, direktivo v svoj pravni red prenesle različno. So pa, zaradi zagotavljanja varnosti v pomorskem prometu na nek način želijo, da se ta zadeva standardizira. Prav tako mi v bistvu želimo, ker je ta obravnava ni končana, torej je šele v začetku, da se, da se v debati oz. v nadaljnji razpravi upoštevajo specifike določenih držav, še posebej majhnih kot je Slovenija, ki ima eno pristanišče, ki ima relativno majhno floto ladij. Zato se določene inšpekcijske službe in postopki, torej naš predlog je, da se združujejo. Kar se tiče druge direktive, ki govori o pomorski inšpekciji države pristanišča, torej v edinem slovenskem pristanišču, mednarodnem tovornem pristanišču na leto pristane okrog 1800 do 2 tisoč ladij. Naša pomorska inšpekcija izvaja približno kontrolo na1 0 % ladij, ki pridejo v naše pristanišče, in v bistvu cilj te direktive je, da se, da se v, torej vključitev dveh pomembnih mednarodnih okoljskih instrumentov v naš pravni akt, in sicer mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami ter mednarodne, torej prevzem mednarodne konvencije iz Nairobija o odstranitvi razbitin, kar pomeni torej, da bi se pri inšpekcijskih pregledih in pregledih preverjalo tudi ali so ladje v skladu z določbami navedenih konvencij. Prav tako se, se, se razširjajo tudi določene pristojnosti, ki pa, kot sem že povedal, glede na našo velikost ladijske flote in, bom rekel, našo geografsko majhnost na nas ne vplivajo, saj smo z državami članicami, ki imajo podobne primere in razmere, dosegli neko soglasje in to bo v bistvu nadaljnje tudi še, bo še predmet nadaljnjih usklajevanj.

Kar se tiče implementacije, smo predlagali za obe direktivi, da se zagotovi rok za prenos v naš pravni red 24 mesecev ali več. To je neko soglasje, da se, da, da se bo ta rok zagotovil v roku 4 let. Kot veste, smo mi, kot veste, smo mi letos obravnavali in sprejeli nov pomorski zakon in v bistvu tudi želja nas kot pripravljavca zakonov je, da se potem, ko bodo te direktive vse sprejete, naenkrat prenesejo v naš pravni red preko tega, preko spremembe Pomorskega zakonika, ne da bi zakon štirikrat oz. petkrat parcialno zaradi posameznih direktiv spreminjali.

Hvala lepa.