Ja, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem.

Zdaj, ko se pogovarjamo o potresu, najbrž je problem v tem, da je ta naš spomin, ki seže v preteklost, pač kratek, se pa zgodijo stvari v bistvu tudi lokalno omejeno in jaz razumem, da v resnici država rabi neko strategijo za prihodnje - govorimo o usmeritvah do leta 2050 - kako se ne lotiti tega, kar je bilo grajeno v zadnjih, ne vem, 15 ali pa 20-ih letih, ampak se pogovarjamo o tem, kaj storiti tam, kjer imamo gradnjo, ki je bila pred letom 1963, ko je bil v Skopju potres. To je recimo ena od stvari, ki jo je treba imeti pred očmi.

Drugo dejstvo je seveda, da je v Sloveniji naslovnik, ki mora ukrepati pri potresni varnosti objektov znan. Imamo lastnike, etažne lastnike z več stanovanjskih stavb, imamo lastnike eno ali dvostanovanjskih stavb, imamo lastnike poslovnih stavb, imamo lastnike javnih objektov, šol, vrtcev, bolnišnic in ostalega in če želimo to stvar, bom rekel, na vseh teh nivojih reševati, je seveda prav, da dobimo neko usmeritev kako se tega lotevati. Dvomim pa, da bomo zdaj lahko naložili etažnim lastnikom v stavbah, zdaj ko ste šli ne vem, sanirati hišo, tega pač ne boste mogli narediti, če ne boste hkrati s tem, ko boste menjali ovoj, tudi protipotresno stavbo rešili. Seveda bi bilo idealno, da bi se to lahko naredilo, vendar je treba vedeti, da je višina sredstev, ne vem, da boš ti ovil v hišo z nekim kompozitnim ovojem pa ji bo zagotovil dodatno potresno varnost verjetno razred pet ali več kot ga pa dajo ljudje za to fasado s katero si vsaj, bom rekel, v tistem delu ali pa okna, kjer si zagotovijo neko, bom rekel, bolj ugodno bivanje, pa mogoče tudi z nižjimi stroški na dolgi rok potem, ko se investicija povrne. Tako da sem mnenja, da je potrebno na tem delu seveda naprej graditi. Dejansko pa znotraj gradbene industrije in pa pač stroke najti rešitve, ki bodo prav v teh stavbah, ki so lahko v primeru takega potresa, kot je bil leta 1895 in so bile grajene pred letom 1963, odgovorile vsaj, bom rekel, toliko, da ne bomo imeli velikih, bom rekel, človeških žrtev, ker materialna škoda zagotovo bo nastala povsod tam kjer te stavbe imamo, v večjem ali manjšem obsegu. Je pa seveda da za to da ljudi k temu spodbudimo verjetno pa res ta ozaveščanje ključno namreč to kar sem rekel na začetku ne potresi so se zgodili v Posočju pred pred 30-imi in več leti, v Ljubljani. Ta rušilni potres se je zgodil pa pred 130-imi leti. In če mi to stvar s te časovne distance gledamo, potem vemo, da v resnici je ključno pri vsem, ko se lotevamo tudi to, da imamo nek pogled v prihodnost in se hkrati zavedamo, da čez noč ne bomo mogli ničesar rešiti, zato bi pričakoval seveda, da bo naslednji korak potem, ko bo resolucija sprejeta zelo natančno tudi nekje opredeljeno kako se v teh stavbah, ki so problematične, tudi stvari poskuša konkretno rešiti z ukrepi in z pač rešitvami, ki jih mora pa seveda dati stroka. Hvala lepa.