Hvala lepa. Spoštovani!

Na ministrstvu smo pripravili resolucijo o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 "Prehitimo potres", ki je pripravljen na podlagi sklepa, ki ga je 25. januarja 2021 sprejel Državni zbor Republike Slovenije, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, v katerem nalaga pristojnemu ministrstvu, da se celostno in na podlagi dogajanj stroke loti reševanja problematike in pripravi resolucijo s Programom Protipotresne sanacije potresno ogroženih objektov. Slovenija je s pripravo takšnega strateškega dokumenta postala vzor tudi drugim državam, saj s tem dokumentom celovito pristopa k reševanju problematike potresno, neustrezno odpornega stavbnega fonda na potresno izpostavljenih območjih. Resolucija tako predstavlja aktivno politiko krepitve potresne varnosti stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, katera sledi splošnemu cilju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, med drugim preprečitev oz. ublažitev posledic naravnih nesreč z namenom, da bi bilo življenje varnejše in kakovostnejše. Usmerjena je v preventivo, ki je učinkovitejša in dolgoročno sprejemljivejša od drugih oblik varstva pred naravnimi nesrečami. Resolucija na kratko opisuje, kakšna je potresna odpornost stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, torej kaj je bilo v Sloveniji že narejenega na tem področju.

Nadalje. Ugotovljeno je, da je potresna tveganja v Sloveniji pod sprejemljivo ravnjo. Resolucija je usmerjena v preventivo, ki je učinkovitejša in dolgoročno sprejemljivejša od drugih oblik varstva pred naravnimi nesrečami, cenejša in predstavlja tudi generator razvoja gradbeništva, gradbenih materialov, inženirske stroke. Poleg tega sta predstavljena stanje stavbnega fonda in njegov sendvični stresni test s predstavitvijo rezultatov. Navedena je tudi ocena posledic potresa, če bi se ta zgodila v letu 2020 in bi se ponovil zgodovinski ljubljanski potres iz leta 1895. Senzbični stresni test je pokazal, da je potresno ogroženih stavb in delov stavb med 6 do 14 % karakterističnega stavbnega fonda v Republiki Sloveniji. V teh stavbah živi od 130 do 300 tisoč ljudi, oz. med 6 in 15 % celotne populacije ljudi na območju Republike Slovenije. Resoluciji bodo sledili izvedbeni dokumenti: Akcijski program za zmanjšanje potresnega tveganja, predvsem ta dokument. Akcijski programi se bodo obdobno posodabljali, predvsem pa vsakih pet let. Prvi pa bo pripravljen v dveh letih po sprejemu resolucije. Z akcijskimi programi se bodo uresničevali glavni cilji resolucije, ki so: povečanje ozaveščenosti v potresnem tveganju, vzpostavljanje pravno sistemskega okvira, usposabljanje in izobraževanje, pregledovanje potresne odpornosti v stavbnem fondu, proučene bodo možnosti zagotovitve finančnih sredstev za izvedbo prenov potresno ogroženih stavb, projektiranje in izvedbo potresne utrditve že ogroženih stavb, skrb za zagotavljanje ustrezne kakovosti popotresnih ureditev, evidentiranje stanja stavb. Zagotovitev uspešnega izvajanja ukrepov in doseganja zastavljenih ciljev resolucije bo treba vzpostaviti sistem spremljanja uspešnosti izvajanja resolucije. Spremljanje bo vodilo ministrstvo, pristojno za graditev. Vse pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora so bile upoštevane v amandmajih, kot smo jih tudi zaznali. Vse pripombe so torej upoštevane z besedili, se je nadomestilo tako da se prva oseba množine nadomesti s pasivno obliko glagola navajanje virov oz. mesto objave predpisa pa je vključilo neposredno v besedilo ali kot dodatni seznam virov in literature na koncu besedila. Hvala lepa.