Lepo pozdravljeni in hvala za besedo; gre za poročilo o stanju na področju energetike v letu 2022, ko smo se v energetiki soočili z do takrat nepredstavljivimi okoliščinami, ki jo poimenujemo v strokovnih krogih pod pojmom energetska kriza. Zato je poročilo v tem letu obsežnejše in tudi moja predstavitev, ki se bo nanašala hkrati na poročilo o delu agencije in poročilo o stanju na področju energetike, tudi morda malo obsežnejše kot do sedaj. Kot sem že povedala, do leta 2022 je energetski sektor dejansko deloval v stabilnih in predvidljivih razmerah, oskrba z energijo je bila brez večjih motenj, energija je bila cenovno dostopna. Minulo leto pa se je energetski sektor znašel v povsem drugačnih okoliščinah. Zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji smo sicer dvig cen na veleprodajnih trgih beležili že konec leta 2021, vendar zaostrene geopolitične razmere v Evropi so v preteklem letu povzročile neobvladljivo rast cen zemeljskega plina ter s tem tudi električne energije. Cene na evropskih in svetovnih energetskih borzah so podivjale, nezaupanje v trge in trgovanje se je povečalo. Avgusta lani so cene električne energije poskočile celo do nepredstavljivih tisoč evrov za megavatno uro. Okolijskim ciljem navkljub so morale obratovati že opuščene termoelektrarne na fosilna goriva, cene emisijskih kuponov so dosegale rekordne vrednosti in vstopili smo v obdobje energetske draginje in močnega zavedanja o energetski odvisnosti. Kot odziv na nastale razmere je Evropska komisija maja 2022 objavila načrt / nerazumljivo/ in kot ključne ukrepe hitrega zmanjšanja odvisnosti Evropske unije od ruskih fosilnih goriv in zagotavljanja cenovno dostopne energije izpostavila pospešen prehod na čisto energijo, večjo diverzifikacijo virov in varčevanje z energijo. V začetku tega leta je Evropska komisija podala oceno, da so bili ukrepi učinkoviti. Odvisnost Evropske unije od ruskih fosilnih goriv se je znižala, večina zemeljskega plina, ki se je do začetka energetske krize dobavljal po plinovodih iz Rusije, se je v manj kot osmih mesecih nadomestil z drugimi viri. Z ukrepi zmanjšanja porabe smo skupno prihranili skoraj 20 % energije. Določena je bila cenovna kapica za nakup zemeljskega plina in nafte, kar je ob koncu leta pomembno vplivalo na cene nekaterih energentov. Na stabilizacijo cen zemeljskega plina še pred zimskim obdobjem, zagotavljanje zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom ter posledično ponekod tudi na zadostno proizvodnjo električne energije je vplivalo tudi koordinirano polnjenje skladišč zemeljskega plina v Evropski uniji. Cilj 80 odstotne zasedenosti evropskih skladišč je bil dosežen dva meseca prej, pred ogrevalno sezono. Novembra je bila zasedenost skladišč že 96 odstotna. Ob ugodnih vremenskih razmerah, ki so zamaknile sezono ogrevanja, so bili ključni ukrepi za doseganje zanesljive oskrbe še racionalna raba plina v industriji in nadomeščanje zemeljskega plina z alternativnimi gorivi. To je kratek povzetek stanja v Evropski uniji, ampak tudi v Sloveniji smo sledili zastavljenim ukrepom. Agencija za energijo je kot pristojni organ na podlagi analiz stanja in razmer na trgu 12. julija preteklega leta razglasila stopnjo zgodnjega opozarjanja glede oskrbe s plinom v Sloveniji. Ta stopnja je razglašena še danes. Oskrba s plinom in prenos plina do Slovenije sta sicer potekala nemoteno, so pa dobavitelji plina svoje industrijske odjemalce obvestili, da v primeru razglasitve višje stopnje krize lahko pride do zmanjšanja oziroma prekinitve odjema plina ali preklopa na uporabo nadomestnih energentov, če imajo to možnost. Dobavitelji so svoje odjemalce pozvali k racionalnejši rabi plina, agencija pa je pozvala odjemalce k razmisleku in iskanju rešitev za nadomeščanje plina z drugimi energenti. Agencija je sprejela vse potrebne pravne podlage za obvladovanje kriznih razmer. Operater prenosnega sistema je vzpostavil sistema z zemeljskim plinom je vzpostavil enotni informacijski sistem s katerim bodo podatki, potrebni za obvladovanje krize, morebitne krize, lažje dostopni in uporabni. Podpisan je bil meddržavni sporazum o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom med Slovenijo in Italijo. Podoben sporazum, oziroma tovrsten sporazum je bil v preteklem letu usklajen tudi s Hrvaško, v letošnjem letu podpisan, medtem ko še vedno trajajo pogajanja o podobnem sporazumu z Avstrijo.

Kar se tiče porabe električne energije in zemeljskega plina se je raba obeh energentov v preteklem letu zmanjšala. V obdobju od 1. avgusta 2022 do 31. marca 2023 je Slovenija zmanjšala porabo plina za 13,7 % glede na porabo v referenčnem obdobju v preteklih letih. Največje zmanjšanje porabe plina je bilo v skupini gospodinjskih odjemalcev, ki so porabili za 22,2 % manj plina glede na referenčno obdobje. Poraba električne energije se je v obdobju od 1. novembra 2022 do 31. marca 2023 glede na enako obdobje zadnjih petih let, torej 2017 do 2022 znižala za 8,2 %. Znižanje porabe pa je posledica znižanje porabe pri večjih poslovnih odjemalcih, kjer je prišlo kar za 14 % znižane porabe.

Na letnem nivoju pa beležimo v letu 2022 za 3,9 % nižjo porabo električne energije in 11,3 % nižjo porabo zemeljskega plina.

Kar se zakupa skladiščnih zmogljivosti tiče, je kljub pozno postavljenim zavezam so slovenski dobavitelji do novembra v skladiščih zagotovili za 11 % povprečne porabe zemeljskega plina. Ponovno je zaživel uvoz plina iz Alžirije, ki bo v prihodnjih treh letih pokrival približno tretjino slovenske letne porabe. Vlada je sprejela v preteklem letu vrsto ukrepov za blažitev pritiska naraščajočih cen energentov. Z znižanjem davkov, trošarin, prispevkov in določitvijo najvišje dovoljene cene električne energije in zemeljskega plina ter z znižanjem omrežnine je stroške energetske oskrbe za gospodinjstva in nekatere zaščitene skupine odjemalcev pomembno znižala. Sicer pa na podlagi podatkov Eurostat ugotavljamo, da je končna cena oskrbe z električno energijo za značilnega gospodinjskega odjemalca in poslovnega odjemalca bila še vedno pod povprečjem Evropske unije, na področju oskrbe z zemeljskim plinom pa je za poslovnega odjemalca bila za 3 % nad povprečjem Evropske unije, za gospodinjskega še vedno pod povprečjem. Izjemno visoke cene energije na veleprodajnih trgih so neugodno vplivale na poslovanje dobaviteljev na maloprodajnih trgih, tudi v naši državi in v letu 2022 smo zabeležili izstop štirih dobaviteljev zemeljskega plina iz trga. Vlada se je na te razmere prav tako odzvala učinkovito, saj je po hitrem postopku s spremembo Zakona o oskrbi s plini uvedla nadomestno oskrbo in s tem zagotovila vsem odjemalcem, ki bi v takih razmerah ostali brez dobavitelja, samodejni prehod k drugemu dobavitelju.

Kar se tiče proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, je žal ocenjen delež obnovljivih virov energije v končni bruto rabi energije za leto 2022 le 23 %, kar je za 2,4 % točke manj, kot je bil cilj za leto 2022.

V sončnih elektrarnah je bilo sicer kar za 49 % več proizvedene električne energije kot v letu 2021, a slaba hidrologija, predvsem lani jeseni, nas je opomnila na volatilnost oziroma odvisnost obnovljivih virov energije od vremenskih razmer. Proizvedli smo za 5,8 % točk manj električne energije iz obnovljivih virov, zaradi začasne zaustavitve TEŠ 6 je bila nižja tudi proizvodnja iz fosilnih goriv in v letu 2022 smo zabeležili najnižjo proizvodnjo električne energije v zadnjih petih letih in tudi najnižjo samozadostnost, saj smo več kot 30 % električne energije za potrebe domače porabe uvozili, poudarjam, na letnem nivoju. Ob tem pa bistveno narašča interes odjemalcev za samooskrbo. Ob koncu preteklega leta je obratovalo že več kot 27000 tovrstnih naprav s skupno močjo kar 350 megavatov. Žal je bila četrtina vseh vlog za priključitev tovrstnih naprav zaradi omejitev v omrežju zavrnjenih.

Še kratki poudarki na področju oskrbe s toploto. Tudi na tem področju beležimo za več kot 11 % nižjo porabo toplote 76 % distribuirane toplote je bilo proizvedene v kogeneracijskih proizvodnih procesih, skoraj 60 % distribucijskih sistemov je razpoznanih kot energetsko učinkovitih in za 24,7 % pa je bila višja povprečna maloprodajna cena toplote v preteklem letu. Toliko za enkrat z moje strani. S temi poudarki sem zajela tudi v bistvu opravljeno delo Agencije za energijo v preteklem letu, ki je opravila učinkovito vse naloge, ki so ji naložene z zakonodajo ter se soočila tudi z energetsko krizo in opravila tudi vse dodatno naložene naloge, ki so izvirale iz interventne zakonodaje, ob tem pa naj poudarim, da smo ravnali tudi stroškovno učinkovito in poslovali za 5 % nižjimi stroški, kot so bili načrtovani za leto 2022. Toliko za enkrat, z veseljem pa v razpravi odgovorim še na podrobnejša vprašanja. Hvala.