Ja, predsednica, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu!

Danes je 97. dan od teh katastrofalnih poplav, ki so se zgodile v Sloveniji in mene žalosti, da se danes pogovarjamo o stvareh, katere bi morale biti že veliko prej rešene. Mi smo obravnavali interventni zakon konec avgusta, zdaj, če bi takrat koalicija prisluhnila amandmajem Slovenske demokratske stranke, po moji oceni te novele danes, te spremembe tega zakona ne bi bila potrebna, bi lahko že veliko prej obravnavali tudi kakšen zakon o obnovi.

Jaz ne govorim kar tako na pamet, prihajam iz Zgornje Savinjske doline, nenehno sem v stiku s temi, ki so bili poplavljeni, z župani, gospodarstveniki in vsemi ostalimi. Pri nas je mnenje nekako, da smo nekako v Zgornji Savinjski dolini glede tega zapostavljeni. Po mojih podatkih v Zgornji Savinjski še vedno ni tehnične pisarne. Ta tehnična pisarna se iz tedna v teden obljublja, da bo pričela s svojim delom v ponedeljek. Teh ponedeljkov je že bilo kar veliko, veliko pa je tudi nejasnosti. Na tehnično pisarno bi se lahko obrnili tako iz občin, iz gospodarstva, kot tudi oškodovanci, tako pa zastavljajo vprašanja županom, župani pa tudi nimajo odgovorov na vse probleme s katerimi se občani srečujejo. Tako, da tu pride do velikokrat do konfliktov, jaz bi lahko rekel, celo upravičeno, ker za ljudi je, za občane je občina zakon, vse kar je problem, gredo na občino, gredo k županu in tam iščejo rešitve. Zdaj, veliko se govori o teh strugah kako in kaj, ampak teh krajev po Zgornji Savinjski tako kot struge, teh krajev oziroma teh prizadetih območij je veliko. Jaz bi rekel, da za nas v Zgornji Savinjski ni današnji datum, ampak mi smo še kar v avgustu. Veliko krajev je takšnih, v katerih bi se še morala dogajati, bi še morali teči intervencijski postopki za čiščenje strug, za čiščenje naplavin in za urejanje okolice. Tipičen primer je Mozirje, nizvodno dol gledano, proti Letušu, tam se Savinja zelo umiri in je prišlo do velikega nanosa tega gramoza in peska in struga se je dvignila kar za veliko količino. Na desni strani so štiri hiše, katere so od 4. avgusta pa do danes bile že štirikrat poplavljene samo zaradi tega, ker je gladina Savinje neočiščena. Delno je porušilo tudi ta nasip, baje še iz Avstro-Ogrske. V glavnem, ljudje so tam upravičeno jezni. Občani kot tudi župan in vsi iz občinske uprave so klicali na vse možne naslove, ampak ni bilo pripravljenosti, da bi tja poslali se kakšen stroj za 2 dni, pa da bi to zadevo očistil in da bi zaščitili te ljudi. Mi govorimo tu v tem zakonu o odpravi teh posledic, ampak žal, žal smo tu še, vsaj v Zgornji Savinjski, daleč. Potem so tu hudourniki, če gledamo, hudourniki, pritoki Savinje in Drete, to so kot tobogani, to so očiščeni, ko pride do deževja, je vsa količina vode v Savinji oziroma vdreti v parih minutah in to, če gledamo zadnje poplave oziroma zadnji, zadnji pretok Savinje v Nazarjih je v dveh urah narastel za 2 metra in to dobro, da je takrat nehalo deževati, ampak ljudje so zgroženi, strah jih je že vsakega večjega deževja. Tako, da jaz sem prav nekako razočaran, ko tu piše v alinejah kako bomo s tem zakonom omogočili sprejetje teh nujnih ukrepov za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ampak mi še nismo sanacije zaključili, nismo še intervencije zaključili, tako da ne vem, na kakšen način in na katere stroške. To je tudi veliko, če gledate iz Luč gor, ko greste proti Kranjskemu raku gor proti Črnivcu, tam so vsi travniki še v pesku, v kamenju, Iz Mozirja proti Smrekovcu gor so velike količine tega peska, kamenja, še na travnikih, intervencija JE zaključena, ljudje nimajo sredstev, nimajo mehanizacije, da bi to zvozili, koncesionarji ne pustijo. Koncesionarji se ukvarjajo na tistih delih porečja, kjer je lažje za delati po mojih ocenah, ker višje, ko greš v te hudournike, težje je strokovno delo, je bolj zahtevno, verjetno so tudi dobički za njih manjši in ne vem jaz to oziroma ne jaz, ampak tisti ljudje, ki so se obrnili na mene, so rekli, da tu v kratkem ne vidijo rešitev. Zima bo tu, pozimi vemo, kako je, kakšni so pogoji, potem bo pomlad, ko se bo začel sneg topiti, nalivi in bomo tam, ko smo bili avgusta. Tako, da to je zaskrbljujoče. Nihče se pa ne ukvarja s tem. Morate priznati, da ti koncesionarji dejansko niso sposobni v tem času opraviti tega dela in odpraviti te posledice poplav, ki so se zgodile avgusta. Zdaj ne vem koliko so usposobljeni strokovno ampak s stroji sigurno. Tako da, jaz bi tu apeliral, da pričakoval sem v temu zakonu, da se bo tu kaj na to temo zgodilo, da bi mogoče razmislil o tem, da pač te pristojnosti pridejo na občine, da se bodo s tem ukvarjali župani in ljudje blizu županov, oz. zaposleni na občinskih upravah, ker poznajo specifičnosti vseh teh vodotokov: ali se bo ustanovila nazaj kakšna druga družba ali firma, tako kot je že bilo prej, recimo, / nerazumljivo/ ali nekaj podobnega? Mislim, da je tu potrebno neke korake hitro sprejeti, tak mrtvi tek tu sigurno ni namenjen in ne bo prinesel rezultatov.

Zdaj, prej je bilo, piše tule notri tudi recimo, da se bo povrnilo 20 % te ocenjene škode prizadetim stanovanjem. Zdaj stanovanje, to je tak pojem, mislim, da ni primeren. Mi smo ocenjevali takrat stavbe, hiše: so to enostanovanjske, so dvostanovanjske, v glavnem, ni problem v tem - problem je v teh 20.% Jaz sam sem tudi sodeloval v popisni, občinski popisni komisiji in verjemite mi, da ni bilo prijetno, ko si prišel k ljudem domov, pa si videl zalito pritličje. V glavnem: v Mozirju je bilo zalitih, poškodovanih približno 350 objektov, v vseh je bilo v povprečju tam od metra pa do metra in pol vode. Zdaj, če dobi oškodovanec 20 % od tega, povprečna škoda bi naj bila nekje okoli 100 tisoč evrov na objekt dobi 20 tisoč evrov, od teh 20 tisoč evrov se odšteje tiste dele kot tisti del, ki so pač dobili od Karitasa, oz. od Rdečega križa je nekje v povprečju še dobil po 15 tisoč evrov. Poznam ljudi, ki so sanirali zadeve, da lahko sedaj živijo v stanovanjih, v hišah, imeli so uničene ogrevalne sisteme s toplotnimi črpalkam vred, to je bila investicija na palec, od 15 do 20 tisoč evrov. Zamenjati so morali vhodna vrata, garažna vrata - tu je bil strošek velik - notranja vrata, okna, ne vsa, ampak na tistem delu, v katerem je pač voda drla v prostore. Tla, estrihe so morali zamenjati, da ne govorimo o slikopleskarstvu, pa v okolici. Ko jim je vse odneslo, karkoli so imeli. Tu so že nekateri porabili vse svoje prihranke ali pa si si izposodili pri svojih sorodnikih. Poznam primer, ko je človek po najnižji oceni materiale kupoval v upanju, da je v redu, ni kupoval visoke kakovosti in visoke kvalitete in so porabili tam od 70 do 90 tisoč evrov za te najosnovnejše zadeve, do okolice še sploh niso prišli. Zdaj po tem zakonu jim pa ponujate 20 % te škode. Jaz bi rekel, da je to norčevanje oz. je smešno. Tisti, ki niste tega doživeli, verjetno tega ne občutite. Jaz vam predlagam, da greste malo na teren, da greste tudi malo stran od centra, od Savinje, od Žalca, iz Mozirja, od te doline pogledati, pa malo vprašate ljudi na kakšen način so reševali te zadeve, pa vam bo verjetno se vam bo, potem lažje odločiti, pa sprejeti kakšno odločitev, zato smo tudi v naši poslanski skupini pripravili nekaj amandmajev.

Tudi na upravnih enotah nimajo nekih navodil oz. niso niti bili med naslovniki, da bi sprejeli to novelo Zakona o odpravi posledic oz. kasnejši zakon katerega bomo sprejemali. Dobile so ga lokalne skupnosti dobile so ga pač politične stranke. Na upravnih enotah po mojih podatkih pa so ljudje zadolženi za pripravo teh prostorskih zadev. Tudi pripravljavci teh OPPN so nekako v skrbeh. Nekatere občine so že poslale ta gradiva za sprejem, oziroma za spremembe teh con, industrijskih, imajo že tudi zemljišča nekako nagledana, kje bi se lahko ti, katerim so bile hiše, jih je uničila poplava ali plaz, kje bi lahko gradili, ampak glede na te spremembe katere se pripravljajo, so mnenja, zdaj, če je drugače, me popravite, da bodo, da bo to trajalo zelo zelo dolgo, da bodo lahko prišli do novih zemljišč.

Zdaj, veliko je govora tudi, koliko objektov bo treba porušiti. Nekaj je tega, kar so dale podatke lokalne skupnosti, oziroma občine, drugo so podatki s katerimi verjetno razpolagate vi v strokovnih službah. Jaz bi pričakoval nekje, da bi bile javnosti tudi v okviru tega zakona nekako poslane tudi ti predlogi razlivnih področij. Vemo, da razlivna področja bodo morala biti. Zdaj, karte so takšne in drugačne in tu nekako prihaja do nekih razlik. Zdaj, kot sem rekel, lokalne skupnosti so nekako zadolžene, da bi ljudem pripravile prostor za objekte. Zdaj, ljudje so nekateri ugotovili, so bili seznanjeni, da se njihov objekt kakorkoli, da ga bodo morali zapustiti, in zdaj prihajajo z vprašanji, kje bomo, kdaj bomo in na kakšen način, in pričakoval bi, takrat, ko ljudi obvestite, da ne bodo mogli živeti v svojih domovih v katerih so pustili ogromno svojih sredstev in dela in spominov, da bi jim istočasno tudi ponudili neko rešitev, ne pa, da jih pustite v tej negotovosti in to so strašne, strašne skrbi katere verjemite, da niso prijetne.

Toliko mogoče v začetku tega, pa bi prosil za kakšne konkretne odgovore. Hvala lepa.