Spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci in vsi ostali vabljeni gostje!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je obravnavala predlog zakona na 6. izredni seji 8. novembra ter ga podprla. Ob tem se je seznanila tudi s poročilom zainteresirane Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki podpira predlog zakona ter pripombami Skupnosti občin Slovenije. Lahko povem, da je s predstavniki Vlade, ki so predstavljali materijo potekala konstruktivna debata. Mnenje, ki smo vam ga dostavili, je sicer obširno, jaz bi pa rad izpostavil samo ene par pomembnih reči. Kot smo ugotovili, so na seji komisije prisotni predstavniki predlagatelja zakona izkazali pripravljenost, da prisluhnejo posameznim predlogom Skupnosti občin Slovenije. Komisija predlaga, da se pripombe skupnosti občin Slovenije, ki smo jih priložili tudi našemu mnenju, proučijo in v največji možni meri upoštevajo v nadaljnji zakonodajni proceduri. Komisija poudarja pomembnost odgovornega delovanja države in njenih predstavnikov v procesu odpravljanja posledic poplav in zemeljskih plazov ter pričakuje, da bodo prizadeti prebivalci, še posebej tisti, ki so neuki in ranljivi, deležni ustrezne pomoči. Ob tem pa tudi upa, da bo država uspela vzpostaviti razmere, da bodo cene gradbenih del in drugih storitev v okviru odprave posledic naravne nesreče na območju celotne Slovenije vzdržne. Ob zavedanju, da je treba prizadetim prebivalcem nuditi pomoč, komisija opozarja, da nedovoljeni objekti, ki so poškodovani, ne bi smeli biti upravičeni do odškodnin. Ob tem komisija tudi meni, da je zdaj priložnost, da se področje nedovoljenih gradenj uredi in vzpostavijo razmere, ki bodo preprečevale nadaljnje nelegalne gradnje, ki so mnogokrat zaradi neustreznosti postavitve lahko tudi vplivale na sam tok, na primer posameznih rek ali hudournikov. Komisija je velik del razprave namenila vprašanju odnosa države do vseh naravnih ujm, ki so se zgodile v letošnjem letu. Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta letos in predmetna novela zakona namreč urejata ukrepe za odpravo posledic avgustovskih poplav in zemeljskih plazov, ne pa številnih drugih ujm, ki so prav tako prizadele Slovenijo v letošnjem letu, od majskega neurja z deževjem in poplavami med 6. in 7. majem na območju Koroške, Podravske, vzhodno Štajerske in zahodno Štajerske regije, obilnega deževja s poplavami in plazovi od 14. do 23. maja na območju vzhodne Slovenije, močnega neurja z dežjem in vetrom 12. in 13. julija ter med 17. in 22. julijem skoraj na celotnem območju Slovenije, do močnega deževja z nevihtami v začetku novembra 2023 na obsežnem delu Slovenije. Čeprav so avgustovske poplave in plazovi daleč največja naravna nesreča, ki je kadarkoli prizadela Slovenijo, pa je zaradi številnih drugih vremenskih ujm nastala prav tako velika škoda v številnih občinah po Sloveniji, vendar niso deležne podobne obravnave. Komisija zato poziva Vlado, da vse letošnje naravne ujme enakopravna obravnava in pri odpravi njihovih posledic sledi rešitvam, kot jih predvideva Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 in obravnavani predlog zakona. Ker interventni zakon, ki ureja ukrepe za odpravo posledic avgustovskih poplav in zemeljskih plazov zagotavlja enostavnejše postopke ter večji obseg sredstev kot sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, so namreč lahko prebivalci, gospodarski subjekti in občine, ki jih naravne ujme niso prizadele avgusta, ampak v drugem obdobju letošnjega leta, v neenakopravnem položaju s tistimi, ki so bili prizadeti v naravni ujmi 4. avgusta. Vsekakor pa moramo pohvaliti prizadevanja Vlade po dokončni ureditvi normativnih podlag, da bo operativa stekla tako kot je to potrebno v takšnih okoliščinah in situaciji, in zato je prav, da se prisluhne vsem deležnikom v procesu sprejemanja ali spreminjanja zakonodaje.

Hvala lepa.