Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila v okviru svojih poslovniško določenih nalog in pripravila pisno mnenje, ki ste ga prejeli, bom pa iz njega izpostavila nekaj poudarkov.

Predlog zakona na štiri različne načine posega v vsebino Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, poleg tega dodaja nove vsebine, ki jih umešča med odstope od različnih zakonov, čeprav po vsebini ne gre za odstope od teh zakonov, ampak za spremembe zakonov. Vse to zmanjšuje preglednost, razumljivost, jasnost pravne ureditve, zlasti ob upoštevanju, da se predlog zakona, da se s predlogom zakona urejajo pravice in obveznosti širšega kroga naslovljencev, ki svoj pravni položaj vse težje razberejo.

Opozorili smo na potrebo po notranji skladnosti ureditve in na načela pravne države, ki med drugim zahtevajo, da so norme opredeljene jasno in določno. V besedilu je namreč navedenih več pojmov, ki so temeljni pojmi predloga zakona, pa niso zakonsko opredeljeni. Zakonske določbe morajo biti take, da ne omogočajo arbitrarnega ravnanja, in da dovolj določno opredeljujejo pravni položaj subjektov na katere se nanašajo. Zaradi nejasnosti in nedoločnosti nekaterih določb predloga zakona, se po našem mnenju dopušča neenaka obravnava v bistveno podobnih primerih in odločanje brez ustrezne pravne podlage, kar je v nasprotju tudi z načelom enakosti pred zakonom. Naše pripombe se nanašajo tudi na ustreznost nekaterih predlaganih postopkov. V zvezi z nekaterimi postopki smo opozorili, da lahko pomenijo poseg v enako varstvo pravic v postopkih in v pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ki ju zagotavljata 22. in 25. člen Ustave. V zvezi s predlagano razlastitvijo smo navedli pomisleke o ustavni dopustnosti posega v pravico do zasebne lastnine, zlasti z vidika 69. člena ustave, ki posebej ureja pogoje za odvzem lastninske pravice na nepremičnini. Opozorili smo tudi na ustavno načelo legalitete, ki zahteva, ki zahteva, da morajo podzakonski predpisi temeljiti na določeni vsebinski podlagi v zakonu, ki je ne smejo preseči ali jo samostojno urejati. Potem smo opozorili še na povratno učinkovanje predlagane ureditve na že sklenjena pogodbena razmerja, saj to lahko upraviči le posebna, prav povratno učinkovanje predpisa utemeljujoča javna korist, brez katere ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja ureditve, kar mora biti v zakonodajnem postopku posebej ugotovljeno. Naše pripombe so se nanašale tudi na skladnost s pravom EU in na pristojnosti vladne službe za obnovo, do amandmajev pa bi se pa opredelili, če bo treba, ko bodo vloženi.

Hvala.