Hvala lepa, gospa predsednica.

Lep pozdrav!

Vlada je pripravila Predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 z namenom, da se dopolni zakonska ureditev z določenimi interventnimi ukrepi, predvsem usmerjeni na čim hitrejšo pomoč posameznikom, fizičnim osebam prizadetim v tej ujmi, ki je Slovenijo prizadela le v avgustu letošnjega leta. Hkrati pa s to novelo nekako izboljšuje, dopolnjuje posamezne interventne ukrepe, ki so v tem zakonu že bili sprejeti, vendar je praksa izvajanja pokazala, da bi bilo dobro za lažje izvajanje za večjo jasnost določb posamezne določbe tudi dopolniti.

Zakon je sicer zbir ukrepov, ki sodijo v pristojnost različnih resorjev v Vladi, tako da bodo potem kolegi tudi še dopolnili moje obrazložitve še s podrobnejšimi določbami in tudi podali odgovore na vprašanja, ki se bodo tekom razprave, oz. obravnave tega zakona pojavila. Že sedaj bi rada pojasnila, da je v pripravi in tudi v usklajevanju tudi malo širši, kompleksnejši Zakon o obnovi po poplavah, ki bo malo širše in dolgoročnejše reševal problematiko, odpravo, oz. sanacijo po poplavah in zemeljskih plazovih, vendar se je pojavila potreba, da interventno prioritetno uredimo tudi posamezne ukrepe, zato se je Vlada odločila, da pripravi prvenstveno in prioritetno novelo tega zakona. Če pogledamo posamezne ukrepe v samem zakonu gre kot sem rekla predvsem za ukrepe, ki so usmerjeni na čim hitrejšo finančno ali kakršnokoli drugačno pomoč posameznikom, ki so bili prizadeti. Tako da se uvaja oz. predlaga predplačilo za obnovo stanovanj posameznikom ki in sicer v višini 20 % ocenjene škode, ki je bila zavedena v spletno aplikacijo AJDA se pravi ta informacijski sistem za popis škode v primeru, da je bila škoda ocenjena na več kot 6 tisoč evrov. Ta predplačila so predlagana na način da bi posamezniki čim hitreje prišli do teh sredstev ker seveda bo, potem pa upoštevana v končni odločitvi glede povrnitve škode, ki bo pa predmet dokazovanja odločanja v upravnem postopku. Samo predplačilo pa je v zakonu predvideno da posamezniki čim hitreje pridejo do tega predplačila, zato ni predviden nek poseben ugotovitveni postopek ampak dejstvo prijava škode ugotovitev škode, pridobitev podatkov o lastništvih teh nepremičnin in potem samo izplačilo. Dokončen poračun povračila te škode bo kot sem rekla po sprejetju programa odprave posledic nesreče za obnovo stavb, kjer se bodo tudi izdajale odločbe in v primeru, da se bo potem ugotovilo, da je zaradi tega poenostavljenega postopka prišlo do preplačila ali neupravičenega izplačila, potem v nadaljevanju določeni tudi posamezne ureditve, kako se ta sredstva potem vračajo v državni proračun. Z zakonom dopolnjujemo tudi institut krizne namestitve posameznikov, to so predvsem starejše osebe, osebe, ki potrebujejo posebno pomoč in nego in so potrebne iz zdravstvenih razlogov posebne oskrbe. Že sedaj je v zakonu bilo predvideno, da lahko ta krizna namestitev v institucionalnih institucijah za te namestitve traja 21 dni, z možnostjo še podaljšanja za 21 dni. Ugotavlja se, da imamo nekaj posameznikov, ki se še vedno ne morejo vrniti na svoje domovanje, tako da predlagamo še enkratno možnost, se pravi, skupaj dvakratno možnost podaljšanja namestitve in v primeru, da tudi po tem času ni možna vrnitev v svoje okolje, prednostno zagotovitev vključitev v institucionalno varstvo v instituciji, kjer je ta krizna namestitev do sedaj bila že zagotovljena. Fizičnim osebam, ki so morale zapustiti svoje domovanje in so nastanjene drugje, se uvaja tudi pravica do nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti v obliki pavšala, odvisno od velikosti gospodinjstva, saj so z bivanjem na drugi enoti, gre predvsem za tudi dosti preselitev k znancem, k prijateljem, v kolikor pač ne gre za neko drugo lastno nepremičnino, povzročali dodatne stroške v zvezi z nastanitve v smislu elektrike, ogrevanja, itn., zato se omogoča dodelitev tega nadomestila v nekem pavšalnem znesku.

Ureja se tudi oziroma izrecno določa ravnanje z onesnaženo zemljino v smislu, da gre za obveznost, ki jo zagotavlja država, in ki jo tudi financira iz svojih sredstev z rokom, da se zadeva prevzame in dokončno obdela te onesnažene zemljine najkasneje do 1. julija 2024. V zakonu se ureja tudi povrnitev škode društvom in ustanovam. Že sedaj v interventni zakon so bile vnesene določbe o oceni te škode, ki jim je nastala. V nadaljevanju s tem zakonom dodajamo dodatne člene o načinu povrnitve škode tako, katera škoda se povrne, kakšen je postopek dodelitve, kakšna je namenska raba oziroma, da se zagotavlja namenska raba tako dodeljenih sredstev.

V ujmi je dosti kmetov izgubilo tudi krmo za svoje, za svoje živali. Doniranja krme so se posamezniki oziroma posamezne institucije odzvale v zelo velikem obsegu, pojavil se je problem prevoza tako donirane krme, tako da v členu, v zakonu urejamo sedaj tudi prevoz te krme, kjer, in izrecno zavedamo, da je to strošek državnega proračuna.

Institucijam, izvajalcem socialno varstvenih storitev v javni mreži, ki so v teh kriznih časih, izrednih časih zagotavljali tako oskrbo že nastanjenih posameznikov kot tudi dodatne krizne nastanitve, so v tem času nastajali določeni dodatni stroški povezani z zagotavljanjem pitne vode, kjer pitne vode ni bilo, z določenimi materiali in opremo za enkratno uporabo, tako da urejamo tudi sofinanciranje kritja teh dodatnih stroškov materiala in storitev zaradi posledic poplav in plazov izvajalcem Socialnovarstvenih storitev, ki delujejo v javni mreži Socialno varstvenih storitev.

Z zakonom se nekoliko preoblikuje solidarnostna delovna sobota in sicer na način, da je jasno, da še vedno obstaja osnovni institut v svojem bistvu enako kot do seda. Gre za prostovoljno odločitev oziroma dogovor med delodajalcem in predstavniki zaposlenih, bodisi sindikata, bodisi sveta delavcev, s tem, da se izrecno določa, da je ta solidarnostni prispevek iz solidarnostne delovne sobote se v sklad izvede v višini neto plač zaposlenih, medtem ko prispevki delodajalca ne bremenijo in se ne, delodajalci niso dolžni v ta sklad nameniti prispevke, se pa črta solidarnostni prispevek, ki je bil do sedaj uveden v zakonu kot prispevek, ki bi bremenil vse zaposlene oziroma prebivalce in vse v tej državi, ne glede na status, ki so ga imeli v teh ujmah, kjer bi lahko bili tudi prizadeti, in zato se ta solidarnostni prispevek pa črta.

V nadaljevanju so določeni členi tudi bolj tehnične narave v smislu načina povračila neupravičeno prejetih sredstev delodajalcev za plače zaposlenih, ki so sodelovali pri delodajalcu pri odpravi posledic ujme, če se ugotovi, da je prišlo do kakšnega preplačila, neupravičenih vplačil, se določa enak postopek vračila državnih, teh pomoči, tako kot sicer v drugih primerih.

Potem pa za objekte, ki se ne bodo obnavljali, kjer se bo ugotovilo, da gre za objekte, kjer gre za območja, kjer je zaradi visoke poplavne ogroženosti, erozije, nevarnosti plazov itd. visoka nevarnost, da se ti objekti porušijo ali da se poškodujejo in s čimer nastane potem nevarnost za življenje in zdravje ljudi, govorimo o objektih, ki se bodo odstranili in v nadaljevanju zakon ureja potem tudi sam postopek kako pride do ugotovitve identifikacije teh objektov, kakšne so v nadaljevanju tudi nekako pomoči oz. nadomestitvam lastnikom teh objektov, ki bodo označeni kot za odstranitev, tako v obliki nadomestne gradnje, nadomestitvene gradnje, če se bodo posamezniki odločili, odškodnine, oz. financiranje nakupa nepremičnine, ki jo je lastnik sam zbral. Sicer zakon predvideva tudi, da za to nepremičnino, oz. zemljišče, kjer je ugotovljeno, da gre za to nevarno in ne možnost, da se objekti tu ohranijo, postopek razlastitve, vendar bo prišlo prav gotovo tekom obravnave tega zakona, potem tudi do spremembe in do raznih do amandmajev v tem smislu, ker je tudi Zakonodajno-pravna služba opozorila na določene pravne spornosti dosedanje ureditve in potem ureditve morda v nadaljevanju v kakšnem drugem zakonu. Ker prioriteta v zvezi z zagotavljanjem ustreznih pomoči in ukrepov prebivalcev na tem območju ni razlastitev, ampak dejstvo, da se identificirajo območja in objekti, kjer jih je potrebno odstraniti in z lastniki dogovori o ustreznih nadomestitvenih ukrepih. V zakonu imamo tudi, potem ravno, zaradi tega, da naj bi to situacijo javnih naročil, ki se nanaša na nadomestitvene gradnje, oz. na vzdrževalna dela teh v javno korist na infrastrukturi določena tudi posebna metodologija in normative za določanje cen in omejitev vrednosti pri javnih naročilih. V prehodnih določbah pa glede na črtanja solidarnostnega prispevka urejamo tudi prehodno ureditev kaj pomeni za tiste, ki so delovno soboto že opravili kot v sistemu kot je bila do sedaj urejena, da se s tem nekoliko zmanjša ali celo opraviči, nadomesti obvezni solidarnostni prispevek, tako da tisti, ki so se odločili za to delovno soboto do sedaj, ki so jo opravili kot nadomestilo za solidarnostni prispevek, lahko vložijo tudi zahtevek in se jim ta vplačana sredstva v sklad za obnovo tudi povrnejo.

Potem imamo pa še tudi zadnjo določbo o prehodnih določbah, kjer možnost oprostitve pogodbene kazni v primerih z zamudami pri dobavi blaga ali storitev izvajalcem v letošnjem letu omejujemo res na tiste primere, kjer so bili izvajalci, oz. dobavitelji blaga v zamudi kot posledice, da so bili prizadeti v poplavah, oz. so jih te poplave prizadele, oz. plazovi, ker dozdajšnja določba je mogoče bilo razbrati tako, da bi lahko vsi izvajalci, oz. dobavitelji blaga to možnost neplačila denarne kazni, zaradi zamude uveljavljali ne glede na to ali so bili in v kakšni meri in koliko časa so bili prizadeti v svojem delovanju zaradi poplav.

Tako da jaz tako na splošno sem podala samo predstavitev. Kot sem že omenila, v zakonu so ukrepi, ki spadajo pod različne resorje, tako da tudi kolegi po posameznih resorjih lahko podrobnejšo obrazložitev podajo.

Hvala lepa.