Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Dovolite, da vam predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 15. novembra v Bruslju.

Svet za splošne zadeve bo pod 1. točko, izmenjal mnenja o evropski volilni zakonodaji, na podlagi dokumenta za razpravo, ki ga je predložilo špansko predsedstvo, ki želi glavno pozornost usmeriti na najpomembnejši zadevi, vse v nizko volilno okrožje in transnacionalne liste. V dosedanjih razpravah ni bil dosežen bistven napredek pri doseganju soglasja za nadaljnjo obravnavo predloga Evropskega parlamenta. Slovenija se strinja s splošnim ciljem predloga uredbe za krepitev evropske javne sfere in povečanje evropske razsežnosti volitev. V skladu s tem podpiramo nadaljnje razprave v Svetu in z Evropskim parlamentom, da bi dosegli napredek pred volitvami leta 2024. Zavedamo se, da je predlog za reformo volilne zakonodaje EU politično in pravno zahtevno vprašanje, saj posega v obstoječe nacionalne volilne sisteme. Ključnega pomena je, da se v celoti upoštevajo načela subsidiarnosti in sorazmernosti ter ustavne ureditve držav članic. Slovenija v zvezi s predlogom uvedbe vseunijskega volilnega okrožja in transnacionalnih list izpostavlja, da bi bilo v primeru dogovora treba zagotoviti zadostne varovalke, da bodo na transnacionalnih listah zastopani kandidati iz čim večjega števila držav članic. V luči novega zagona širitve EU, pa je treba tudi upoštevati, da bo nekaj sedežev v Evropskem parlamentu treba prihraniti za prihodnje širitve.

Pod 2. točko bo Svet za splošne, zadeve se bo seznanil z delovnim programom Evropske komisije za leto 2024. Letošnji delovni program komisije bo sicer nekoliko drugačen kot pretekla leta, saj se bo jeseni 2024 začel nov institucionalni cikel v Evropski uniji. Komisija zato tokrat ne predlaga toliko novih oziroma daljnosežnih pobud. Slovenija se strinja z napovedanimi ključnimi pobudami komisije in si bo prizadevala za njihovo uresničevanje. Pozdravljamo zlasti napoved, da bo komisija začela pripravljati vrsto predširitvenih pregledov politik, da bi preučili, kako bi bilo treba posamezna področja prilagoditi razširjeni Evropski uniji. Slovenija se tudi strinja z nadaljnjo podporo Ukrajini in regiji Bližnjega vzhoda. Za Slovenijo je tudi pomembno, da bodo pobude komisije prispevale h krepitvi globalne konkurenčnosti evropske industrije, raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, in k doseganju ciljev zelenega prehoda. Pozdravljamo predloge s področja socialnega dialoga in digitalne transformacije in glede odpornosti pred vodo. Izpostavljamo tudi pomen pobud, ki bi prispevale k okrepitvi in boljšemu delovanju enotnega trga in osredotočanje na zmanjševanje upravnih bremen, kar je ključno za delovanje malih in srednjih podjetij. Podpiramo prizadevanja za zaključek pogajanj o zakonodajnih predlogih glede upravljanja migracij.

Svet bo opravil tudi prve priprave na redno zasedanje Evropskega sveta, ki bo potekalo 14. in 15. decembra letos v Bruslju. Tako bo obravnaval obrazloženi osnutek dnevnega reda, ki vključuje obravnavo Ukrajine, krize na Bližnjem vzhodu in širitve Evropske unije, verjetno tudi zaključek pogajanj o reviziji večletnega finančnega okvira ter varnost in obrambo. Pričakovati je obravnavo ostalih najbolj aktualnih zunanjepolitičnih vsebin.

Slovenija se strinja z obrazloženim osnutkom dnevnega reda za decembrsko zasedanje Evropskega sveta in z obravnavo navedenih vsebin. Temeljiteje se bomo k vsebinski obravnavi vrnili decembra v okviru izhodišč za udeležbo predsednika Vlade na zasedanju. Svet za splošne zadeve bo v okviru postopka v skladu s prvim odstavkom 7. člena pogodbe o Evropski uniji ponovno obravnaval stanje pravne države na Poljskem in Madžarskem. Svet redno obravnava razmere v obeh državah. Zadnjič so bile obravnavane maja letos v času švedskega predsedstva, ko je potekalo tudi zaslišanje obeh držav. Pričakujemo tokrat zgolj krajšo, splošno razpravo o širšem naboru aktualnih odprtih vprašanj s področja spoštovanja temeljnih vrednot Evropske unije. Slovenija ocenjuje vladavino prava, demokracijo in temeljne pravice kot temelj evropske integracije in podpira širša prizadevanja Evropske komisije in parlamenta za njihovo dosledno spoštovanje. Te vrednote predstavljajo bistvo Evropske unije in so prednostno področje delovanja Republike Slovenije. Postopek v skladu s 7. členom pogodbe o Evropski uniji služi kot varovalo temeljev EU, zato pozdravljamo odločitev sedanjega in napoved naslednjega predsedstva o rednem nadaljevanju postopka. Ministri za evropske zadeve bodo na kosilu nadaljevali razpravo o prihodnosti Evrope. Slovenija podpira nadaljnje širitve Evropske unije, ki lahko okrepijo politično in gospodarsko težo Evropske unije v svetu. Glede na nove geostrateške izzive Evropske unije menimo, da je zdaj pravi trenutek za sprejemanje ambicioznejših odločitev. Podpiramo določitev ciljnega datuma 2030, do katerega naj bi Evropska unija in države kandidatke bile pripravljene na širitev. Želimo si, da bi evropski voditelji na decembrskem zasedanju evropskega sveta ta datum jasno določili kot ciljni datum, saj bi ta vzajemna zaveza povečala zaupanje v pristopni proces, ki je bilo v zadnjih letih omajano. Menimo tudi, da bi morali opredeliti tudi dolgoročne ambicije za reforme Evropske unije in načine za njihovo uresničevanje. Špansko predsedstvo Sveta EU predlaga pripravo časovnega načrta, s katerim bi zagotovili pragmatičen in postopen proces notranjih reform Evropske unije, pa tudi preprečili morebitne politične zastoje na primer, ko bo po evropskih volitvah izbrano novo evropsko vodstvo. Zagovarjamo stališče, da bi notranje reforme Evropske unije morale potekati vzporedno s procesom širitve EU.

Naslednja točka so odnosi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Pri tej točki je predvidena predstavitev aktualnega stanja v odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Pričakujemo poročanje komisije, ki ta pogajanja tudi vodi. Oblikovanje jasnih in predvidljivih odnosov z Združenim kraljestvom, ki temeljijo na praktičnih rešitvah, je za obe strani prioritetnega pomena, tako zaradi trgovine, geografske bližine, številnih skupnih projektov in interesov, kot tudi zaradi zgodovine skupnega članstva v Evropski uniji. Tak pristop Slovenija podpira.

Predsedstvo bo na zasedanju ponovno poročalo o stanju obravnave španskega predloga za spremembo uredbe o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti, s katerim bi se baskovski, katalonski in galicijski jezik uvrstili med uradne jezike Evropske unije, Slovenija kot zagovornica večjezičnosti podpira španski predlog.

Pod točko razno bo predsedstvo predstavilo strategijo za najbolj oddaljene regije in s tem tudi zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve. Hvala lepa.