Hvala za besedo.

(Igor Feketija iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.)

Tudi jaz se zahvaljujem za izčrpno predstavitev in za pobudo. Mogoče bi iz vidika dela našega ministrstva poudaril dve stvari, ki gresta v tej smeri, ki jih lahko dodam. Eno prizadevanje, ki velja že lep čas je, izhaja iz Zakona o štipendiranju, ki podeljuje tudi štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendija v višini 236, 237 evrov je namenjena prav zamejcem, da pridejo študirat k nam. Tako v splošnem, videli smo sicer več razlogov za izseljevanje. Mogoče eden, ki je posebej podčrtan tukaj, je slabo razmerje med višino prispevkov in iz tega izhajajočimi pravicami, torej predvsem v zdravstveno in pokojninsko blagajno, hkrati smo pa že slišali za nek negativizem, toksičnost, itn. Mogoče to dvoje gre majčkeno z roko v roki, ker za razliko od splošnega prepričanja kako je delo hudo obdavčeno pri nas, če pogledamo celoten tax wedge, torej celotno obdavčenje dela s prispevki in davki, je Slovenija 12 v Evropi in v zadnjih desetih letih se je ta obdavčenost celo znižala za 0,5 odstotne točke, medtem ko se po večini evropskih, zlasti najbolj razvitih držav celo povečala. Te primerjave so dostikrat precej nefer, ker recimo na Danskem, ja, so prispevki nižji, ampak celotno pokojnino financirajo iz proračuna preko davkov, kar pomeni, da je še bolj progresivna, ker so njihovi davki progresivno odmerjeni, medtem ko so našli linearno, itn. Na Portugalskem, ki je recimo, ne vem, nedavno finančni minister dal kot primer dobrega finančnega sistema, pa prispevki za pokojninsko zavarovanje znašajo 34,5 odstotka od bruto plače, medtem ko pri nas znašajo 24,35, ampak zopet ne moremo čisto primerjati, ker se pa iz tega deloma financirajo tudi nekateri socialni transferji, itn. Skratka, razumem te razloge. Bi pa rekel tako da, kakor smo tudi mogoče že omenili, da je informiranje zelo pomembno in je zelo važno, da je to informiranje tudi nekako faktično natančno ali pa celo, da naredi majčkeno reklamo, ker po drugi strani imamo pa zdravstveni sistem, kjer kljub vsem težavam, ki so v njem, je še vedno precej solidaren in precej, da ne rečem, darežljiv glede na marsikaterega drugega. Sploh zdaj, ko sem majčkeno primerjal režime drugod in tudi, ko sem se pogovarjal z nekaterimi kolegi, ki so se izselili, predvsem na ta vidik, poudarjajo. Že v evropskih državah, recimo na Nizozemskem, v ZDA še toliko bolj, da je pravzaprav zdravstveni sistem pri nas fenomenalen. To je ena.

Druga stvar, ki pa bi jo mogoče poudaril je pa, da nekateri ukrepi, ki so mogoče tudi bili danes omenjeni in spodbude, vsaj kar zadeva pokojnin, dejansko že veljajo pri nas. Glede informiranja strank, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima enotni klicni center, ki dejansko ponudi vse informacije na enem mestu. Velja, da upravičenci pridobijo pokojnino v vsaki državi v kateri so zavarovani, in ko seveda izpolnijo določene pogoje za pridobitev teh pravic, da se upošteva pri pogojih za pokojnino tudi zavarovalna doba v drugih članicah EU, da se pokojnine lahko izplačujejo v države članice EU ali druge države pogodbenice, kjer ti upravičenci prebivajo. Skratka, glede pokojnin je tu že nekaj poenostavitev bilo opravljenih v zadnjih letih. Letni dodatek v sorazmernem delu se izplača tudi uživalce slovenske ali pa tuje pokojnine. Dela prispevkov za zaposlovanje mladih se vrača, tudi ta ukrep imamo. Delodajalci, ki zaposlujejo starejše delavce, ki bi se morda vrnili v Slovenijo, so tudi delno oproščeni plačila prispevkov, itn.

Torej strinjam se, da je na tem področju treba narediti veliko, zlasti ker pa po drugi strani, kakor smo že omenjali, na slovenskem trgu dela vsako leto zmanjka 5 do 7 tisoč ljudi, torej toliko več se jih bodisi upokoji ali pa odide, kot jih pride, prvič vstopi na naš trg dela ali pa se izseli. In zdaj, po eni strani se seveda usmerjajo napori tudi v priseljevanje in potem integracijo tujcev, vsekakor se pa strinjam, da so pa mogoče še prej tukaj na vrsti naši državljani in preprečevanje njihovega izseljevanja. V osnovi, imam sicer dosti manjši vzorec, ampak skozi 20 let poučevanja na Ekonomski fakulteti, študenti, ki gredo ven pravijo, da v bistvu potrebujejo službo pa stanovanje, pa bi ostali, če zelo poenostavim. Torej, tu nekje smo.

Domet Vlade je tu do neke mere omejen, je pa res, da z marsikaterimi ukrepi pa lahko olajšamo življenje vsaj na teh dveh področjih.

No, in tretja stvar, ki pa je boljši izobraževalni programi in potem pogoji za raziskovalno delo, zdaj tako kot ste tudi že omenili, kar se raziskovanja tiče oziroma samega izobraževanja v bistvu ni čisto nič narobe, pozdravljamo to, da študentje odidejo v tujino, dobijo dodatna znanja, se seznanijo s tujim okoljem, si razširijo majčkeno obzorje, mogoče tudi zato, da ne bi, tako kot piše tu, družbeni, da ne bi bilo toliko družbenega negativizma v razmišljanju in se potem seveda vrnejo, ta del je pozitiven, ampak bistveno je ta del, da se vrnejo, za to pa, tako kot sem rekel, rabijo službo pa stanovanje. Kaj lahko Vlada tu naredi? Najbrž do neke točke lahko, ni pa zdaj vse tudi v domeni Vlade. Še enkrat hvala za vabilo, z zanimanjem sem poslušal in bom poslušal še naprej in se bomo trudili narediti čim več kar lahko v tej smeri. Hvala.