Hvala lepa, predsednik Odbora za zunanjo politiko. Lepo pozdravljeni poslanke in poslanci! Vsi navzoči na tej seji! Tudi hvala za razširitev dnevnega reda in da opravimo razpravo o razvoju dogodkov.

Priča smo zelo črnemu, tragičnemu razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu in z veliko zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje od sobote zjutraj. Slovenija je nemudoma najostreje obsodila teroristični napad Hamasa na Izrael in ta napad je povzročil izgubo številnih nedolžnih življenj. Izrazili smo sožalje vsem za žrtve na obeh straneh, ker danes govorimo o žrtvah, ki že krepko presegajo število 1600 nedolžnih civilistov. Izrekli smo sožalje vsem državam članicam Evropske unije tudi, katerih državljani so v spopadih izgubili življenje ali pa so zajeti kot talci in dali poziv, da je treba vse talce tudi nemudoma izpustiti.

Včeraj je Slovenija sodelovala pri pripravi skupne izjave Evropske unije. Vi veste, da je potekalo včeraj neformalno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije v hibridni obliki po videokonferenci, ker je bil del ministrov v Omanu na zasedanju zalivskih držav. Tam je mene zastopala tudi naša državna sekretarka Sanja Štiglic in bom povedala nekaj povzetkov te izjave, ampak najprej vseeno tista ključna sporočila, ki jih je Slovenija in naša vlada dala takoj v prvih urah po začetku terorističnega napada. Ne samo, da gre za najostrejšo obsodbo vseh oblik terorizma, mi smo enako sporočili, da se ima seveda Izrael po mednarodnem pravu, po humanitarnem pravu tudi pravico do samoobrambe. Je pa seveda zdaj, kaj pomeni humanitarno in mednarodno pravo, in to je bila včeraj zelo pomembna razprava, mi z zaskrbljenostjo spremljamo trenutno humanitarno katastrofo, ki se dogaja na ozemlju Gaze. Tam trenutno so zaprte vse meje za civiliste. Tam ni dotoka vode, elektrike, zdravil. In skrbi nas, kaj se dogaja z uničevanjem civilnih ciljev in civilistov. Torej, Slovenija prednostno poziva, da se ustavi vse napade, nasilje, provokacije, da ne pride do dodatne eskalacije v sami regiji in da predvsem zaščitimo civiliste, da izpustimo talce, da vzpostavimo humanitarne koridorje in da vse strani pozivamo k temu, da spoštujejo mednarodno in pa humanitarno pravo.

Slovenija je včeraj, jaz sem včeraj na zasedanju zunanjih ministrov pozvala k takojšnji prekinitvi nasilja, umiritvi razmer. Še enkrat, res smo močno zaskrbljeni zaradi humanitarnih razmer, ki se poslabšujejo. Veliko besed je teklo o tem, kaj se dogaja z razvojno in humanitarno pomočjo. Povedala nekaj poudarkov včerajšnje razprave. Namreč, verjetno ste zasledili ponesrečen tvit komisarja Varhelyija, ki je samovoljno pač brez odobritve komisije sporočil, da komisija ustavlja razvojno pomoč Palestincem. Jaz sem tudi takoj klicala v kabinet našega komisarja, da je to mogoče napačno sporočilo v napačnem času. Včeraj je bila to pomembna točka razprave, ker je večina članic Evropske unije pozvala, da na eni strani absolutno se mora nadaljevati humanitarna pomoč, ki se nikoli ne sme zaustaviti in humanitarna pomoč, Slovenija je zdaj ravno sprejela včeraj na dopisni seji dodatna sredstva Palestincem, 150 tisoč evrov. Jaz sem vesela, da v takih trenutkih uspemo najti na ministrstvu tudi del pomembnih razvojnih humanitarnih sredstev v tem delu, in da se pregleda tudi razvojni del sredstev, ta komisija zdaj izvaja, ampak nikakor se ta razvojni del sredstev ne sme zaustaviti, ker bodo potrebe tu civilistov v nadaljevanju še večje. Tako da, nas je ta namera najprej ali poskus komisarja presenetil in včeraj so se države članice res zelo strinjale, da je treba ne ogrožati temeljnih človekovih pravic civilistov in nadaljevati predvsem humanitarno, ampak tudi z razvojno pomočjo, da je treba razvojne projekte nadaljevati ob upoštevanju veljavnih pravil.

Zdaj storiti si moramo vse, da kar je v naši moči, da ne zaostrujemo razmer, torej da preprečimo zaostrovanje razmer, zlasti širjenje nasilja na Zahodni breg in drugod po regiji. Jaz sem se pogovarjala v zadnjih dneh tako z izraelskim ministrom, tako s palestinskim, egiptovskim, jordanskim. Moram reči, da obstaja velika skrb, da se razmere zaostrijo, da pride do resne vojne na Bližnjem Vzhodu. Zlasti kolegi opozarjajo, ta hip so čustva zelo, zelo razvneta, in ko in če bomo uspeli z diplomacijo, z mednarodno skupnostjo, s pritiski zaustaviti, in da ne pride do poslabšanja razmer, bo treba bistveno bolj se angažirati za vsako mirovno pobudo, ki je na mizi. In Slovenija mirovne pobude podpira. Vi veste stališče, da smo tudi aktivno pristopili nedolgo nazaj na mirovnem vrhu v New Yorku k oživljanju mirovne pobude dveh držav, to je bilo tudi včerajšnje sporočilo zasedanja Evropske unije, da takoj, ko nastopi tak trenutek, ko se umirijo razmere, da je treba bistveno bolj angažirano pristopiti k mirovnim pobudam in pa tudi k rešitvi dveh držav, ki bi temeljila na mejah iz leta 1967. Zato tudi moja reakcija včeraj, ta trenutek je naša prednostna naloga, da zaščitimo civiliste, izpustimo talce, da se umirijo razmere, da ne pride do dodatnih izbruhov nasilja, napadov, in pa da vse strani spoštujejo mednarodno in pa humanitarno pravo.

Včeraj sem pozvala tudi, da bi se sestale na skupnem zasedanju z zunanjimi ministri Evropske unije tudi države skupaj z Arabsko ligo zato, da bi skušali čim več tu umirjati razmere in izmenjevati informacije. Z zagotovostjo lahko rečem, da delamo vse, kar je v naši moči, tudi za pomoč našim slovenskim državljanom v Izraelu. Mi smo v zadnjih dneh uspeli kar nekaj naših slovenskih državljanov uspešno evakuirati, tudi res, z veliko hvaležnostjo naši ekipi, ki je v Tel Avivu. Pomoč črnogorske vlade, ki je napotila komercialno letalo v nočnih urah včeraj v Tel Aviv, pripeljali smo 17 državljanov domov. Vsaj včeraj, po zadnjih informacijah smo imeli, da je k nam pristopilo več kot 40 slovenskih državljanov. En del se jih vrača s komercialnimi leti, čeprav so ti omejeni, za vse pa se trudimo s pomočjo drugih držav Evropske unije najti čimprejšnjo vrnitev v domovino. Odprte imamo vse kanale komunikacije, ekipe delujejo tudi tam, tako da našim državljanom pomagamo, da se vrnejo čim prej mogoče.

Hvala lepa predsednik za zdaj.