Najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Dovolite mi, da se v uvodu prvo odzovem na osnovno vprašanje predlagatelja te seje, vprašanje, ki se glasi: ali ima jedrska energija prihodnost v Republiki Sloveniji za izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško? Odgovor na to vprašanje je nedvoumen in jasen. Jedrska energija je že danes in bo ostala še kar nekaj desetletij sestavni del slovenske energetske mešanice in to podpira vsa zakonodaja oz. ves zakonodajni okvir in tudi vsi sprejeti strateški dokumenti in to bom v nadaljevanju tudi predstavila. Danes se ne pogovarjamo več o tem da ali ne jedrske energije, danes se pogovarjamo o tem, kako bomo projekt izvedli. In glede tega nobena Vlada do zdaj ni naredila toliko kot je ta. Načrtovanje projekta oz. slabe prakse pri načrtovanju tega projekta iz preteklosti se že zamenjujejo z boljšimi praksami in to je tudi cilj Vlade pri tem projektu. Jasno, utemeljeno, strokovno podkovano, ustrezno, zakonsko uokvirjeno, argumentirano in mednarodno primerljivo načrtovanje energetskih projektov je temelj zdravega energetskega sistema in edina ustrezna podlaga za skladen gospodarski razvoj.

Kar se predlaganih sklepov tiče, pristojno ministrstvo predlaga odboru, da se jih zavrne in v nadaljevanju pojasnjujem razloge zakaj. Sama se bom opredelila predvsem do sklepov, ki se tičejo pristojnosti Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. V nadaljevanju pa bo verjetno državni sekretar iz kabineta predsednika Vlade predstavil odziv glede predlaganih sklepov od številka 5 do 7.

Prvi predlagani sklep predlagatelja poziva Vlado, da zagotovi, da bo prvi cilj energetske politike na področju oskrbe z električno energijo zanesljiva, varna in neprekinjena oskrba odjemalcev z električno energijo po dostopnih cenah. To je že urejeno v veljavni zakonodaji. Prav te dikcije, prav te določbe urejajo 3., 5. in 20. člen trenutno veljavnega energetskega zakona. Prav tako to dikcijo ureja tudi 3. člen Zakona o oskrbi z energijo. Pa naj preberem: 3. člen energetskega zakona govori, da je potrebno zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Trenutno veljavni 5. člen govori, da so cilji na področju oskrbe in rabe energije med drugim tudi prehod na nizkoogljično družbo z uporabo nizkoogljičnih energetskih tehnologij. 20. Člen veljavnega zakona govori, da energetska politika se izvaja s spodbujanjem rabe obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije. Vse to nedvomno postavlja jasen zakonski okvir tudi za jedrsko energijo.

2. člen poziva vlado oziroma predlagatelj predlaga, da vlada uredi ustrezno zakonodajno in finančno izenačenje pogojev za jedrsko energijo in obnovljive vire energije. Tehnologije med seboj, razen po končno končnem produktu, to je električna energija, niso v ničemer primerljive, zato tudi ukrepi ne morejo biti zakonsko in finančno izenačeni, lahko so zgolj ciljno usmerjeni. OVE so izredno razpršeni, tako lastniško kot lokacijsko. Slovenija po izkoriščanju daleč zaostaja za primerljivimi zahodnimi in razvitimi državami, kar pa seveda ni mogoče trditi za jedrsko energijo v slovenskem elektroenergetskem sistemu, ki ima bistveno večjo vlogo, kot jo imajo nove tehnologije na področju obnovljivih virov energije. Jedrska energija je po drugi strani centralizirana in energijsko visoko koncentrirana proizvodnja električne energije s predvidoma prevladujočim državnim investicijskim deležem in upravljanjem. Istočasno velja opozoriti, da velja za jedrsko in za obnovljive vire energije specifično urejanje v pravnem okviru Evropske unije, ki ga pa Slovenija mora spoštovati in implementirati tudi nacionalni zakonodaji. Zakonodajno in finančno izenačenje bi bilo neskladno s pravom EU. Hkrati bi finančno izenačenje pogojev trenutno tudi terjalo priglasitev sheme državnih pomoči, ki pa v tem trenutku za projekt JEK2 preuranjena, preuranjen korak, saj še sploh niso znani parametri, pod katerimi bi takšno shemo bilo mogoče prijaviti Evropski komisiji.

V nadaljevanju predlagatelj predlaga, da Vlada pripravi dva scenarija razvoja, ki se med seboj enakovredno primerjata, to je scenarij sto procentni OVE in brez jedrske ter scenarij z jedrsko in malo manj OVE. Naj poslance seznanim, da je to že zajeto v pripravi, torej prenovitvi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Bilo je sestavni del javnega naročila, ki je bilo izvedeno za ta načrt. Da se tak scenarij naroči, izhaja iz javnih pozivov ob pripravi prejšnjega NEPN in temu se enostavno ni bilo mogoče izogniti, zato ocenjujem, da lahko ta odbor šteje, da je ta sklep praktično že v izvajanju in je za to nepotreben.

Nadalje v nadaljevanju predlagatelj predlaga spremembe Nacionalnega energetskega podnebnega načrta in Zakona o energetski politiki, da se jedrska energija opredeli kot ključna za postopen prehod v brezogljično družbo. Ta razprava je v Državnem zboru sicer že tekla prejšnji teden, 5. 10. Naj spomnim, da so bila podana s strani pristojnega ministrstva obsežna pojasnila. Jedrska je že vključena med načela, naloge in energetsko infrastrukturo. Se je pa ministrstvo prejšnji teden zavezalo, javno, da bo termin "nizkoogljični" zamenjalo z "jedrsko" in "vodikom". Ministrstvo bo tudi na pobudo poslancev spremenilo ime zakona, saj je seveda jasno, da energetsko politiko ne določa le en zakon, pač pa množica zakonov in tudi seveda drugih strateških dokumentov. Naj spomnim tudi, da je jedrska obravnavana že v treh obstoječih zakonih. / nerazumljivo/ obravnava jedrsko z vidika jedrske varnosti, meddržavna pogodba oziroma Zakon o ratifikaciji meddržavne pogodbe ureja jedrsko z vidika delovanja in upravljanja obstoječe jedrske elektrarne, Zakon o oskrbi z električno energijo pa jedrsko obravnava z vidika trga z električno energijo. JEK 2 kot projekt pa bo podobno kot vsi ostali veliki infrastrukturni projekti v Republiki Sloveniji obravnavan v ločenem zakonu, kar je bilo že tudi večkrat javno povedano in predstavljeno s strani različnih predstavnikov Vlade. Naj spomnim, da je jedrska tudi ustrezno zajeta v vseh veljavnih strateških dokumentih Republike Slovenije. NEPEN jasno določa, torej veljavni NEPEN iz leta 2020 jasno določa, da bomo odločitev, glede izgradnje nove jedrske elektrarne sprejeli najkasneje leta 2027 na podlagi vseh ustreznih ekonomskih in drugih strokovnih analiz, ki se bodo do takrat pripravile. Prav tako dolgoročna podnebna strategija veljavna določa, da Slovenija načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije. To pomeni, da smo vsi zavezani k temu, da to izvajamo in da se v ta namen izvedejo tudi upravni postopki in priprava dokumentacije za investicijsko odločanje. Prav tako jedrsko nedvoumno obravnava prostorska strategija in tudi nov osnutek NEPEN, ki gre pa še dlje, ta dva dokumenta gresta še dlje. Ne govorita samo o eni novi jedrski elektrarni, govorita o možnosti, da se na območju Republike Slovenije izkoriščanje jedrske energije vzpostavi tudi preko tako imenovanih / nerazumljivo/ oziroma govorita o jedrskih napravah.

Tukaj bi se zaustavila, spoštovana predsednica in prepustila nadaljnji razpravi in vsem potrebnim odgovorom, ki jih bomo dali. Hvala.