Hvala lepa. Naš predlog finančnega pač finančnega načrta za 2024, 2025 sloni na pokrivanju že sprejetih zakonskih obveznosti, potem pa na zagotavljanju sredstev za davek na dodano vrednost za projekte, ki so v načrtu za okrevanje in odpornost. Nosilec smo mi pri teh. Potem pa še tudi sredstva za davek na dodano vrednost in neke druge stroške za investicijske projekte energetske sanacije, ki se pa sofinancirajo iz načrta za okrevanje in odpornost. Nosilec je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Predlog našega proračuna za leto 2024 znaša milijardo, 880 milijonov, če malo zaokrožim, kar predstavlja dejansko 12 % vseh izdatkov državnega proračuna. Integralna sredstva v višini milijardo 880 milijonov, približno, namenska sredstva so približno 4 milijone in nekaj čez in sredstva centraliziranih evropskih programov so pa približno en milijon. Glede na rebalans leta 2023 se sredstva v letu 2024 povečajo za 89 milijonov evrov oziroma za približno 4 %, skoraj 5, %, 4 pa cela 96 stotin(?). Povečanje gre seveda na račun višjih integralnih sredstev. Namreč, tu gre za porast sredstev za približno 108 milijonov evrov. Sredstva evropske kohezijske politike so pa načrtovana na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, medtem ko sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost pa pri Uradu za okrevanje in odpornost.

Če gremo na leto 2025 takrat pa znašajo ta sredstva milijardo 921 milijonov približno, kar predstavlja 12,14 stotin odstotka, torej za 14 stotin odstotka so višja kot leto 2024. Integralna sredstva znašajo takrat milijardo 916 milijonov evrov, namenska sredstva 4 milijone evrov, centralizirana, torej sredstva centraliziranih evropskih programov, pa nekaj manj kot milijon. Sredstva evropske kohezijske politike spet so načrtovana pri Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ta druga mehanizma za okrevanje in odpornost pa pri Uradu za okrevanje in odpornost. Torej, kot vemo, so bile letos te katastrofalne posledice poplav in zemeljski plazovi, ki so se zgodili avgusta, zato so se nekoliko spremenile prioritete Vlade, zaradi česar so bila resorjem znižana razpoložljiva sredstva za leta 2024 in 2025. Pri nas seveda kaj dosti nismo mogli znižati, zaradi tega, ker imamo veliko zakonskih obveznosti, večino so vezane na plače in podobno v vzgoji in izobraževanju, zato pravzaprav se integralna sredstva v letu 2024 glede na leto 2023 povečujejo za 108 milijonov in glede na predlog leta 2024 se je v letu 2025 povečuje za nadaljnjih 35 milijonov evrov. Namreč, tu gre za to, ker imamo pač v naših integralnih sredstvih veliko zakonskih obveznosti, ki jih ne moremo zniževati, če se ne znižajo vsi oziroma če se ne spremenijo marsikateri drugi zakoni, ki to urejujejo. Če malo pogledamo pravzaprav kaj zasledujemo, katere cilje v teh letih 2024 in 2025. Tu gre seveda za zagotavljanje dostopne in kakovostne vzgoje in izobraževanja za vse. Gre za nadaljevanje zagotavljanja sredstev za sofinanciranje občinskih investicij s področja vrtcev, osnovnih šol in športne infrastrukture ter za financiranje investicij s področja šolstva narodnosti. Gre za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje investicij, financiranih iz Načrta za okrevanje in odpornost, potem gre za subvencijo vrtcev za drugega otroka, brezplačni vrtec za tretjega in nadaljnje otroke, če so sočasno s starejšimi otroci v vrtcu, ker to je rahla sprememba glede na to, kar je bilo do zdaj, da je bilo, ne glede na to ali je sočasno ali ne. Tu se nekako spreminjajo, zmanjšujejo se določena sredstva za vrtce, ampak v resnici, generalno gledano se nam pa vse skupaj povečuje. Gre seveda za krepitev izobraževanja odraslih, torej tako za osnovno šolo za odrasle kot tudi svetovalno mrežo za odrasle in pa skrb za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Zlasti slednje je zelo pri nas aktualno. Vidimo, da okrog osem odstotkov otrok je že v osnovni šoli s takimi potrebami in to nekako trend narašča. Tako da tudi tukaj smo predvideli, če se pogleda konkretno naš proračun, kar konkretno višanje deleža sredstev, ki gre za ta namen. Tu pač se odzivamo, seveda, na te situacije, ki so. Vemo, da imamo težave otrok, ki so v stiski, ki imajo take in drugačne psihične težave in za to je treba pač namenjati ustrezna več sredstev in to smo tudi predvideli v proračunu.

Zdaj, v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost imamo na razpolago 131 milijonov evrov približno, pri čemer se načrtuje za leto 2024 58 milijonov, za 2025 pa 35 milijonov evrov. S temi sredstvi seveda gre za načrtovanje izvedbe reform in ukrepov oziroma da se znotraj področja zeleni prehod opravi trajnostna prenova stavb, ko se načrtuje investicije s ciljem celovite energetske sanacije, izobraževalne infrastrukture. Potem znotraj področja digitalne preobrazbe imamo seveda digitalno preobrazbo javnega sektorja in javne uprave, ampak tukaj, ko nas konkretno, torej tudi za to, da opravimo ustrezno IKT infrastrukturo, digitalne aplikacije in storitve ter ustrezno širokopasovne povezave v izobraževanju in za športne namene tistega dela športa, ki spada pač pod naš resor. To je tisti šolstva oziroma mladine pa tudi seveda v smeri zagotovitve neke odprte znanosti že pred visokim šolstvom, ki bo druga tematika. Znotraj področja pametna, trajnostna in vključujoča rast, ki spet spada v ta okvir, se pa načrtuje različne ukrepe, kot so recimo krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki zahtevajo novi poklici in zeleni prehod s ciljem krepitve kompetenc za digitalni in zeleni prehod za hitrejše odzivanje na potrebe gospodarstva in družbe ter krepitev prehoda izobraževanja na trg dela kot tudi krepitev odpornosti izobraževalnega sistema. Tu vemo, da imamo zdaj opravka že z nekim projektom ki že teče to je digitalni učitelj in seveda tudi želimo tu predvsem iti na področje poklicnih šol, ker tam ravno želimo, da bi bolj zaživelo to sodelovanje z gospodarstvom, se pravi, z obrtništvom, da bi nekako tisti, ki zaključujejo to, imeli neposreden dostop na trg dela, ne da bi še potrebovali veliko dodatnega izobraževanja oziroma nekih prilagoditev, veščin, ki so si jih morda prej dobili bolj teoretično, ampak bolj želimo tudi na praktičnem nivoju. Zdaj v kratkem je to, potem če bo pa treba bo pa še kaj. Hvala lepa.

PREDSEDNICA DR. MIRJAM BON KLANJŠČEK: Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in sicer državnemu sekretarju dr. Matjažu Krajncu. Izvolite.