Spoštovana predsednica odbora, spoštovani poslanke in poslanci, še enkrat najlepša hvala za besedo!

Na današnji seji odbora torej obravnavamo proračuna za leti 2024 in 2025, ki uokvirjata poslovanje Ministrstva za zdravje z organi v sestavi.

V proračunu za leto 2024 ima ministrstvo zagotovljenih skupno 519 milijonov evrov, od tega je pretežni del sredstev na integralnem proračunu, na integralnem delu proračuna, in sicer 503,4 milijone evrov. Za leto 2025 je predvidenih skupno 471 milijonov evrov na vseh tipih sredstev, od tega znaša integralni del proračuna 456 milijonov evrov. Čeprav že dobro poznate strukturo proračuna ministrstva, mi pa vendar dovolite, da vseeno na hitro orišem glavna področja, ki se izkazujejo tudi potem skozi, posledično skozi finančna sredstva.

Najvišji delež sredstev ministrstvo namenja ureditvi in razvoju zdravstva, kjer je predvidenih 38 % integralnih sredstev. V tem okviru je največ sredstev namenjenih izvedbi pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja iz 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in sicer 140 milijonov evrov v letu 2024. Naslednje področje je digitalizacija zdravstva, okvirno 14 milijonov, sistemski ureditvi zdravstvenega varstva 3 milijone in izboljševanju kakovosti v zdravstvu 2,6 milijonov evrov.

Visok delež sredstev je predvidenih tudi za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, kjer je planiranih 105 milijonov evrov v posameznem letu, kar predstavlja približno 21 % proračuna. V tem okviru ministrstvo financira plače mentorjev in pripravnikov ter sekundarja, stroške specializacije zdravnikov ter štipendije v zdravstveni dejavnosti, katerih namen je povečati interes za zaposlitev v zdravstvu. Poleg tega razpisujemo dodatek za specializacije iz družinske medicine in klinične psihologije. Temu sledijo sredstva za investicije, kjer so na podprogramu za investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni zagotovljena sredstva za investicijske projekte na vseh ravneh zdravstva. Tako za primarno raven, kjer v letih 2024 in 2025 namenjamo po 15 milijonov evrov, s katerimi bomo soinvestirali prenove zdravstvenih domov, ki jih bodo oziroma so jih že predlagale posamezne občine, kot tudi za sekundarno in terciarno raven, za kar imamo načrtovanih približno 70 milijonov evrov integralnih sredstev na leto. Pretežni delež je namenjen gradnji mariborske Infekcijske klinike, širitvi onkološke dejavnosti na UKC Maribor, energetski sanaciji in revitalizaciji stavbe Hospital v UKC Ljubljana, dograditvi infekcijske klinike UKC Ljubljana, gradnji negovalne bolnišnice v UKC Maribor, ureditvi negovalnega oddelka splošne bolnišnice v Murski Soboti in drugim investicijskim projektom. Poleg navedenega je 48 milijonov evrov oziroma 10 % integralnih sredstev predvidenih zdravstvenemu varstvu nezavarovanih in socialno ogroženih oseb, kjer na podlagi Zakona o razbremenitvi financiranja občin, financiramo obvezno zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo socialno ogroženih oseb ter nujno zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb. Nenazadnje pa se 27 milijonov evrov namenjamo javnemu zdravju, torej krepitvi preventivnih aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, duševnemu zdravju in demenci, ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Sicer so proračunska sredstva za prihodnji dve leti glede na leto 2023 nižja, vendar je razlika predvsem posledica tega, da se ne srečujemo več s pandemijo covid 19, posledično tudi sredstev za ta namen več ne načrtujemo v takem obsegu. V letu 2023 je za ta namen predvidenih 141 milijonov evrov. Hkrati smo z usmerjeno določitvijo zdravstvenih storitev, ki se financirajo po realizaciji lahko obvladali tudi izdatke v okviru 15. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki je v letošnjem letu 2023 znašal približno 160 milijonov evrov.

Verjamem, da lahko z dodeljenimi sredstvi za področje zdravstva in načrtovanimi ukrepi, v okviru prioritet, ki sem jih tudi predstavila na torkovem Odboru za zdravstvo, zagotovimo kakovostne, dostopne in uporabnikom prijazne zdravstvene storitve, seveda s sodelovanjem vseh deležnikov v sistemu. Najlepša hvala.