Hvala lepa, gospod predsednik. Člani odbora! Tako kot je povedal že sam tudi državni sekretar v svojem uvodu, se sredstva za področje zaščite in reševanja, lahko rečemo, že bistveno v letu 2023, pa tudi v letu 2024 in 2025 ohranjajo oziroma se celo nekoliko povečujejo. Mogoče za ta prvi pogled sama ocena realizacije za leto 2022 je bila 61 milijonov, za leto 2023 je v gradivu napisano 120 milijonov evrov, kar pomeni podupliranje sredstev za področje zaščite in reševanja. Je pa tukaj potrebno dodati še približno 110 milijonov evrov, ki smo jih prejeli v času priprave samega proračuna za povračilo intervencijskih stroškov občinam in pa tudi enotam za zaščito in reševanje. In tako kot je že tudi v svojem uvodnem izvajanju pojasnil državni sekretar, bo letošnja realizacija Uprave za zaščito in reševanje verjetno presegla 220 milijonov evrov. Ampak tukaj je treba predvsem poudariti, da več kot polovica teh sredstev izhaja iz povračila intervencijskih stroškov že od meseca maja, julija in potem tudi za same avgustovske poplave, tako da to bistveno dviguje. Ampak pri pregledu samih sredstev za to področje je treba pa to seveda v največji meri dati stran in se osredotočiti na številke in vsebine, ki izhajajo iz preostalega dela. Kakorkoli, tudi če damo to stran, se sam znesek za Upravo za zaščito in reševanje in področje zaščite in reševanja dviguje na 107 milijonov evrov v primerjavi z letošnjim letom za leto 2024 in približno slabih 106 milijonov evrov za leto 2025. Pri teh številkah je jasno potrebno povedati, da so ti skoki predvsem na račun koriščenja evropskih sredstev, ne toliko na samo področje integralnih sredstev. Integralna sredstva se povečujejo v ranga 10 do 15 %, vse ostalo pa je na račun evropske kohezijske politike in predvsem načrta za okrevanje in odpornost. Že v letu 2023, ko se izteka finančno obdobje 2014-2020, smo prvič v zgodovini pospešeno izkoristili 20 milijonov evrov evropskih sredstev za nakup 40 tovornih vozil in 160 kontejnerjev za poplave. In ta vozila so praktično v zadnji fazi izdelave. Tudi sredstva bodo ustrezno počrpana v letošnjem letu. Dokončno pa se bodo razdelile lokalnim skupnostim v letu 2024 na podlagi poziva, ki ga bomo naredili na Upravi za zaščito in reševanje. In ta oprema, specializirana za poplave, je bila že tudi koriščena v julijskih in avgustovskih poplavah ter neurjih v Republiki Sloveniji v manjšem obsegu in se je izkazala kot zelo primerna in pravilno izbrana in pravilno opremljena. Na žalost smo pa takrat razpolagali z manjšim delom te opreme tudi v Sloveniji. Kot napovedano, se bo za investicijski del okrepljevanja odziva v Republiki Sloveniji za področje naravnih nesreč, predvsem podnebno pogojenih naravnih nesreč, tudi nadaljevalo v okviru kohezijske politike 2021-2027 in v tem okviru sta bila že kupljena dva letala v letošnjem letu, dve letali prideta še v naslednjem letu 2024, ki se financira iz evropskih sredstev približno 12 milijonov evrov. Preostali znesek evropske kohezijske politike pa se namenja za posodobitev in nakup opreme za žled in ujme ter tudi za požare v naravnem okolju, tako da se kompleten znesek, ki je dodeljen v okviru evropske kohezijske politike, planira uporabo do leta 2025, z večjo intenziteto pa pristopi se k uresničevanju ukrepov in investicij iz načrta za okrevanje in odpornost. Z veseljem lahko povemo, da smo pred desetimi dnevi začeli z investicijo posodobitve centra, vseslovenskega centra za požare v naravnem okolju v Sežani kot prvim od naših investicij iz načrta za okrevanje in odpornost. In to se bo nadaljevalo tudi s centrom v Murski Soboti in nacionalnim centrom na samem Igu in v okviru tega je predvideno približno 50 milijonov investicij, od tega se polovičen znesek evropskih sredstev, s pripadajočim delom sofinanciranja pridemo na 75 % uporabe teh samih sredstev. Med ključnimi investicijskimi projekti lahko izpostavimo tudi izboljšanje požarne varnosti v Republiki Sloveniji ne samo z vzpostavitvijo letalske enote, ki bo v letošnjem letu, v letu 2024, no, bila v polni sestavi štirih letal in pa tudi stalne pripravljenosti v požarni sezoni. Bom kar že vnaprej verjetno na vprašanje odgovoril: prvi piloti se že šolajo v Španiji, v sezono, v naslednjih dve, tri sezone bodo pa glavnino odnesli pogodbeni piloti z družbo Air Tractor oz. Titan, ki kjer imamo petletno sklenjeno pogodbo za pomoč pri vzdrževanju, zagotavljanju rezervnih delov in tudi pilotih ter tudi šolanju. Dokler ne vzpostavimo končnega števila, to je pa v naslednjih treh letih, je cilj zagotoviti 10 do 15 lastnih pilotov z dovolj veliko število ur na leta zato, da samostojno lahko izvajajo te aktivnosti. Ker gre pa za zelo zahtevno dejavnost in izvajanje operacij, je pa tako kot v vseh evropskih državah tudi tukaj v začetku predvidena pomoč tujih pilotov ob podpori seveda pilotov Slovenske vojske in lastnih pilotov Uprave za zaščito in reševanje, ki tudi, če bo vse po sreči, v oktobru mesecu preko vlade bistveno spreminja sistemizacijo delovnih mest, kajti umešča se ravno ta enota tudi s piloti, servisom in delovanjem. Uprava za zaščito in reševanje z letom 2024 prevzema ne samo izvajanje operacij fizično gašenja, ampak tudi del civilnih pristojnosti civilnih letal za področje gašenja iz zraka, kar pomeni, da izvajamo in nadzor in akreditacijo tujih licenc in vsega podobnega, kar izhaja iz vsega tega. Res ekstremno obsežna naloga na podlagi lanskoletne in letošnje odločitve Vlade, da se k temu pristopi.

Aktivni smo tudi na mednarodnem področju in to nameravamo še bistveno intenzivirati v prihodnje. Do konca leta 2024 moramo ustanoviti našo tretjo enoto iz t. i. poola, nabora evropskih enot za posredovanje v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite. Gre za požare v naravnem okolju, do sedaj imamo enote jamarske službe in pa prečrpavanje velikih količin vode. Istočasno smo bili uspešni na evropskem razpisu t. i. Rescue Shelters. Gre za 250 visoko kakovostnih namestitvenih kapacitet, ki jih kot Republika Slovenija v okviru evropskega mehanizma in financiranja s strani Evropske unije zagotavljamo kot skladiščenje in tudi v primeru potrebe jih lahko kamorkoli dostavimo, postavimo tabor in tudi ga vzdržujemo en mesec dni. Ključno se nam pa zdi v tem obdobju in večino aktivnosti namenjamo posodobitvi in reorganizaciji samih sil, enot za zaščito in reševanje s popolnitvijo teh enot zaradi boljšega odzivanja pa vsega tistega, kar je v preteklosti bilo velikokrat slišati o pomanjkljivi popolnjenosti tako s kadrom kot tudi s samo opremo. In pa še ena od zadev je. V sklopu te reorganizacije želimo postaviti veliko večjo vlogo regijskim izpostavam in pa centrom 112. Ravno ta dva segmenta sta se pokazala kot ključna v teh avgustovskih poplavah, kjer se je po stoterilo število klicev v kratkem časovnem obdobju ob tako velikih nesrečah in je pač ta sistem bil vedno na robu. In po drugi strani so se izpostave jasno pokazale, da predvsem v primerih, ko imamo manjše lokalne skupnosti, ob daljših časovno trajajočih nesrečah ne morejo več izvajati same vodenje intervencije in tudi zamenjave ljudi in koordinacije vseh enot in prostovoljcev na svojem terenu, da je potreben večji angažma regijskih izpostav in zaradi tega želimo tudi narediti samostojno enoto izpostave in samostojno enoto obveščanja in normiranja, zaradi posodobitve sistema in zanesljivosti sistema. Toliko na kratko. Hvala.