Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gostje, še posebej gospod Jorg Petrovič, lep pozdrav kolegice in kolegi! Hvala lepa za odlično strukturirano predstavitev povzetka obširnega, a privlačnega poročila Evropskega računskega sodišča. Seveda, najprej sem tudi sam šel pogledat, kako se je odrezala Slovenija. To je povsem logično. Lahko rečem, da tukaj sem nekako zadovoljen. Slovenija se je pokazala v relativno dobri luči v tem poročilu, ki se seveda nahaja na lansko leto. Zdaj katera vlada si bo dala več priznanj ali prejšnja ali aktualna, zdaj niti ni pomembno. Za mene in seveda za slovenske, torej tudi evropske davkoplačevalce pa je pomembno naslednje. Nikakor seveda ne moremo biti odgovorni, da se je relativna napaka pri porabi sredstev dvignila iz leta 2021 3,1 na 4,2 % v lanskem letu. Zdaj seveda ta relativna napaka nam najbrž kaj dosti ne pove. In zdaj sprašujem gospod Petrovič, ali lahko recimo potegnemo neko analogijo iz relativne napake pri meritvah? Vsi vemo, kaj pomeni pri meritvah relativna napaka. In če pogledamo porabo proračunsko v lanskem letu, ki je znašala približno 196 milijard in rečemo, ja, napaka je bila, 4,2 %, ali zdaj tukaj lahko govorimo, da je torej približno 8,2 milijardi evrov bilo, milo rečeno, sporno porabljenih? Je ta primerjava v redu ali pa se motim?

Zdaj k tej napaki, to je zdaj moja ocena, kolikor se spomnim za nazaj, je vedno bila ta relativna napaka okrog 4 %, me boste popravili, če se motim. Najbrž je k tej napaki seveda prispevalo tudi še vedno v letu 2022 obdobje pandemije Covid-19 in tudi zaključek VFO - večletnega finančnega okvira, ko je povsem logično, da tako Slovenija, kot tudi druge države, hitijo s porabo sredstev. In tukaj se najbrž dogajajo napake bolj nehote, kot hote. Seveda tista primerjava z italijanskim kmetom ni bila nehote, da se razumemo. Seveda pa se človek tudi sprašuje, zakaj te napake, ali so res, zdaj pa konkretno, slovenska, ali je slovenska zakonodaja, so slovenska pravila tako toga, tako nerazumljiva? Torej, je problem neznanje? Verjetno pa tu pa tam tudi kakšen primer podoben italijanskemu kmetu. Zdaj najbrž to vi zelo težko naredite, razmerje, koliko kakšen delež napake v Sloveniji pade na neznanje ali pa zavestno nespoštovanje predpisov.

In kar je zelo dragoceno je, da imamo tukaj zdaj na tej skupni seji člana Evropskega računskega sodišča, če mi bo predsednik odbora dovolil, bi vprašal gospoda Petroviča še o eni zadevi. Torej, Evropska unija je v začetku tega leta sprejela, po moji oceni, kontroverzni zakon, po katerem bo v državah članicah po letu 2035 prepovedana prodaja avtomobilov s klasičnimi motorji, razen če bodo ti lahko delovali na sintetična goriva. Ta odločitev, sicer ambiciozni ukrep, je bil tedaj deležen številnih odzivov, še posebej nasprotnikov. Zagovorniki pa so radikalni ukrep zagovarjali z besedami, da je to edina pot do hitrih in učinkovitih sprememb. Povsem logično je, da se tudi Računsko sodišče na to nekako odzove oziroma se do tega opredeli, saj takšne spremembe gotovo tudi imajo nek vpliv na proračun Evropske unije. Mislim seveda na razvoj gospodarstva, BDP in tako dalje. Zdaj glede na to, da se soočamo s počasno dobavo baterij in bo najbrž ta cilj zelo težko dosegljiv me zanima, če nam lahko gospod Petrovič vsaj par stavkov pove o stališču Računskega sodišča do tega ukrepa. Med drugim sem zasledil, da je Računsko sodišče Evropske unije v svojem sporočilu svarilo, da, citiram: "si ljudje ne bodo mogli privoščiti električnih avtov."

S tem zaključujem in se zahvaljujem za odgovore.