Govor

Igor Šoltes

Najlepša hvala. Če se strinjate, bi jaz samo en tak uvod v odgovor dal, potem bi pa prosil kolega /nerazumljivo/, glede na to, da sodeluje na pogajanjih, tudi na komisiji, glede razjasnitve določenih dilem.

Vsekakor je namen, kot smo rekli, obeh teh aktov poenoti oziroma odpravo pravne negotovosti glede tega katera pravila se bodo uporabljala za določene primere in na kakšen način. Gre za to, da so se zdaj, če rečem ranljive skupine ali pa ljudje z invalidnostjo oziroma z drugimi težavami v tem čezmejnem sodelovanju pač srečevali s, tako kot ste pravilno ugotovili, birokratskimi ovirami. Ravno zato niso mogli uveljavljati preko svojih pravic. Ljudje se premikajo po znotraj Evropske unije zaradi različnih razlogov, družinskih, poklicnih, poslovnih, kakorkoli že. In seveda, če smo že v Evropski uniji, je dobro ta določena pravila, zlasti glede tega varovanja nekih osnovnih postulatov poenotiti. In ravno namen te uredbe in sklepa je to, da se pravila med državami članicami, govorim predvsem tudi procesno uredijo, na čim bolj enoten način zaradi tega, da bo zadeva sploh lahko zaživela. Je res da bo ta dokument seveda še, kot smo rekli, še še izpiljen oziroma da se bodo določene stvari še razjasnile skozi sam postopek sprejemanja in oblikovanja tega besedila. Namen je pa seveda jasen, da, ker nam nič ne pomaga, če imamo generalno dober namen poenotenje oziroma olajšati delovanje na tem evropskem, če lahko rečem, trgu, tudi pri varovanju določenih osebnih pravic, če je to v praksi ni implementirano in ravno zato je ta dogovor oziroma to besedilo usmerjeno k temu, da tisto, kar je bilo zdaj pri sami uveljavitvi pravic recimo slovenskih državljanov v, ne vem, v Franciji, Belgiji, Španiji, ne glede na primer nadaljnjega zdravljenja ali pa sodnih postopkov, da se določi zaveza tudi drugih članov, da seveda mu priznajo določene pravice in upravičenja. Tako, da mogoče toliko za uvod. Zdaj bi pa še kolega Mesca prosil za bolj podrobno tam, kjer nisem odgovoril v celoti.