Predsednica, hvala lepa, spoštovani kolegi, kolegice, državni sekretar z ekipo. Se strinjamo, gre za pomembno uredbo. Tudi mi opažamo nekaj v širši naši družbeni sredi, da je oseb, ki zaradi invalidnosti ali osebne nezmožnosti ne morejo varovati svojih finančnih in drugih interesov vse več, tudi zaradi tega, ker se siceršnje prebivalstvo stara, tako v Sloveniji, kot v Evropi. To je jasno. Zdaj, sama Vlada ocenjuje, da bo s sprejetjem uredbe omogočeno nepretrgano zagotavljanje podpore ranljivim osebam za vse namene, ki izhajajo iz te predmetne uredbe. Se pravi, enak dostop do sodnega varstva, možnost upravljanja premoženja v tujini, nadaljevanje zdravstvene oskrbe. To seveda lahko pozdravimo in pritrdimo duhu te uredbe, ki zasleduje te cilje. Mi vseeno bolj detektiramo neko bojazen, ki bo mogoče potem nekako pod črto skupni imenovalec bodočih zapletov, to je birokratizacija v vseh fazah postopanja. Jaz predvidevam, da bodo države članice opozorili na ta ozka grla, ki znajo otežiti praktično delovanje potem same uredbe.

Pozdravljamo tudi to, da bo evropsko potrdilo o zastopanju plasiran kot enoten dokument, ki bo pač dokazoval pooblastila zastopnika odrasle osebe v tujini in naj bi bilo enakovredno, nedosegljivo tudi v tujini.

Mogoče pa še nekaj razjasnitev s strani vas, spoštovani državni sekretar, postavlja se namreč vprašanje, ali bo slovenski zastopnik v potrebni meri obvladoval te postopke in pravno podlago v tuji državi, ker bo pač imel na drugi strani tamkajšnje pravne zastopnike, odvetnike, ki nekako domače specifike določenih pravnih poslov vendarle boljše poznajo kot pa naši slovenski zastopniki. Torej, vprašanje, kako se bo ta enakovrednost zastopstva zagotovila v vseh državah članicah.

Potrdilo bo seveda imelo enake učinke v vseh članicah, kar bo tudi po naši oceni zahtevna naloga. Tudi zajetnost dokumentacije, potrdil samih bo velika. Iz uredbe izhajajoč, smo opazili, da bo, se pravi država članica morala vzdrževati enega ali celo več poenotenih registrov. Ti podatkovni registri bodo seveda morali zagotoviti varovanje osebnih podatkov, tako varovanih oseb, kot pa po drugi strani tudi njihovih zastopnikov. Te osebne podatke bo treba tudi hraniti določen rok, jih sistemsko varovati, še posebej tiste, ki naslavljajo zdravstveno stanje teh oseb. Tu me zanima, dr. Šoltes, če se bodo oblikovali še kakšni dodatni ustrezni zaščitni ukrepi in pa seveda v Sloveniji, če bomo to zmogli, glede na prosluli zakon o digitalizaciji samega zdravstva, ni neposredno povezano, pa vendarle smo dovolj učinkoviti na tem področju.

In pa še zadnje vprašanje iz tega sklopa, temeljni cilj uredbe se našteva dostop do sodnega varstva, lastninska pravica, pravica do samostojnosti in pa pravica do prostega gibanja. Malo je tukaj nekaj nejasnosti, te, da rečem, elementarne nejasnosti, kaj bo zdaj ta uredba pomenila v kontekstu pravice do samostojnosti ali pa pravice do prostega gibanja, se pravi invalidnih oseb, ker prosto gibanje, pa samostojnost tudi v kontekstu varstvenih ukrepov ali pa s podporo tretjih oseb je že ne ustavno zajamčena. Se pravi ustavna varovalka so čez našo Ustavo v 52. členu Ustave, pravice invalidov. Tu me zanima, da ne bo nekih protislovjih polj vizavi naše Ustave s samo uredbo. Toliko za enkrat. Hvala.