Govor

Igor Šoltes

Najlepša hvala, spoštovana predsednica, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, lep pozdrav.

Evropska komisija je junija letos predstavila Predlog uredbe o pristojnosti o pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju ukrepov ter sodelovanju v zadevah v zvezi z varstvom odraslih oseb ter Predlog sklepa o pooblastilu držav članic za podpis Haaške konvencije o mednarodnem varstvu odraslih oseb. Torej, komu je ta sveženj namenjen? Definicija v teh aktih je, da so ranljivi odrasli ljudje, starejši od 18 let, ki zaradi invalidnosti ali osebne nezmožnosti ne morejo varovati svojih finančnih ali osebnih interesov. Število takih oseb v EU narašča, zato seveda nastajajo tudi težave, zlasti pri tem čezmejnem varovanju pravic, ker se osebe srečujejo z vpletenimi, včasih tudi nasprotnimi ali pa nasprotujočimi pravnimi ureditvami glede teh vprašanj po posameznih državah članicah. Zato je bilo ukrepanje komisije nujno in seveda dolgo pričakovano.

Kot rečeno, komisija predlaga sprejetje dveh aktov, in sicer skupnega sklopa pravil na podlagi določb že obstoječe haaške konvencije iz leta 2000, ki se uporabljajo za vse države članice in tretje države, ki so pogodbenice konvencije in ga bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju ter pravil, ki bodo omogočala tesnejše sodobno in poenostavljeno sodelovanje znotraj EU na podlagi načela vzajemnega zaupanja in bodo opredeljena v tej novi uredbi.

Predlog pravil poleg seveda pravil o pristojnosti in pravu, ki se uporablja, je pomemben element predloga uredbe poglavje o sodelovanju, ki po vzoru nekaterih drugih inštrumentov predvideva imenovanje osrednjega organa, kar seveda omogoča lažjo in hitrejšo komunikacijo.

Predlog na novo uvaja evropsko potrdilo o zastopanju in vzpostavitev in povezovanju varstvenih registrov.

Republika Slovenija je naklonjena tem ciljem, ki jih prinaša predlog uredbe in meni, da gre za pomemben in dobrodošel inštrument. Vpeljuje namreč primere rešitve za zaščito pravic ranljivih oseb s ciljem povečati pravno varnost, olajšati čezmejno priznavanje varstvenih ukrepov in pooblastil za zastopanje ter hitrejše in cenejše postopke.

S sprejetjem teh skupnih pravil in tesnejšim sodelovanjem znotraj EU se bo omogočila tudi nepretrgana podpora ranljivim odraslim v čezmejnih primerih za vse namene enak dostop. To pomeni seveda enak dostop do sodnega varstva. Možnost, da upravljajo svoje premoženje ali nepremičnine v tujini ter nadaljevanje zdravstvene oskrbe.

Republika Slovenija bo seveda konstruktivno sodelovala v vseh teh pogajanjih v nadaljevanju in si prizadevala za jasno in učinkovito končno besedilo uredbe.

Prav tako Republika Slovenija pozdravlja in podpira tudi prej že omenjeni predlog sklepa Sveta o pooblastilih držav članic, da v interesu EU postanejo ali ostane pogodbenice konvencije o mednarodnem varstvu odraslih oseb. Predlagani sklep je tudi drugi del svežnja, s katerim želi komisija celostno urediti to problematiko. Trenutno je le 12 držav članic EU pogodbenic konvencije, seveda pristop in ratifikacija konvencije s strani vseh držav članic pa je dolgoletni cilj Evropske unije. Komisija je zato tudi predložila to pobudo, katere namen je pooblastiti države članice, ki še niso pogodbenice konvencije, da jo ratificirajo oziroma pristopijo k njej.

Republika Slovenija torej pozdravlja aktivnost komisije glede varstva ranljivih odraslih oseb in podpira predlagani zakonodajni sveženj na tem pomembnem področju, ki se je dolgo časa pripravil. Tam je pa en pomemben premik pri varstvu ranljivih oseb, to se pravi odraslih ranljivih oseb. Hvala.