En stavek glede na to, koliko je, velikokrat slišimo, da je več mlajših bolnic. Dejansko podatki registra raka za Slovenijo tega ne potrjujejo, no, tako da mogoče je ta strah odveč. Dejansko smo tudi iz ZDA pa drugje slišali in smo kar nekaj teh analiz naredili, tako da rast števila bolnikov pri mlajših pri raku v Sloveniji ni večja, kakor celotna rast. Tako da to sem želela.

Pa mogoče še to, kam gremo naprej s presejalnimi programi. Eno je širitev, kakor zdaj smernice pravijo. Druga stvar, ki se pa zelo razvija, je pa t. i. personalizirano presejanje, kar pa pomeni, danes presejamo samo tako: ko si stara 50 let, te bom na 2 leti slikal. Dejstvo pa je, da naša telesa niso enaka in ena ženska je boljše, da bi jo slikal že pri 40 pa vsako leto, kakšna pa morda ima dovolj, da jo slikamo vsake 5 let ali pa vsake 10 let. In personalizirano presajanje pomeni to, da jo pokličeš prvič morda pri 40, je treba proučiti, kje je to smiselno, narediš osnovni mamograf, pobereš še dodatne njene dejavnike tveganja, se pravi od načina življenja, pri dojki je izjemno pomembna hormonska anamneza, družinska anamneza itn. in glede na to jo razvrstiš, mi rečemo to v primerno roko. Se pravi, ali bo vsako leto slikana ali bo na 5 let in tako naprej. In te stvari se ogromno raziskujejo v Evropi. Jaz pričakujem v nekih 5 letih vsaj, da bodo neki taki rezultati, da bodo tudi verjetno v kakšne smernice prišli, da je to morda bolj smiselno ali pa bolj učinkovito.