Najlepša hvala za besedo za povabilo. Moje ime je Vesna Zadnik, sem vodja Registra raka na Onkološkem inštitutu. Mogoče za tiste, ki še niste slišali, čeprav verjamem, da smo vseeno kar prezentni no, register raka je ena najstarejših in najbolj popolnih zbirk podatkov zdravstvenih na svetu sploh. Mi delujemo od leta 1950 na Onkološkem inštitutu in osnovni namen te zbirke je, da merimo breme bolezni. Se pravi, da merimo, koliko imamo onkoloških bolnikov, ker namreč v registru zabeležimo vsakega, ki zboli za rakom v Sloveniji. Zabeležimo nekaj osnovnih podatkov, po katerih lahko vemo ne samo, koliko nas je, ampak tudi, kakšno je preživetje, kakšna je prevalenca, pomeni, koliko je danes bolnih med nami in te številke, vemo, so velike za našo populacijo. Letno zboli 16000 ljudi za rakom, od tega je pri ženskah najpogostejši, poleg najmanomskega raka rak na dojki. Teh bolnic je letno novo 1500, malo na zaokroževanje. Zdaj, če pogledamo, koliko pa bolniki preživijo 5 let v Sloveniji z rakom, približno 60 % jih je živih, se pravi, to je preživetje, in ta številka se z leti viša. Tega smo veseli. To je po eni strani zato, ker uspemo diagnostiko opraviti čim prej, in po drugi strani zato, ker smo bolj uspešni pri zdravljenju. Kar pa po svoje pomeni, da se med nami seveda pojavlja čedalje več preživelih za rakom, ki pa živijo s to svojo boleznijo, s to svojo izkušnjo naprej in seveda želijo čim bolj polno in kompetentno sodelovati v naši družbi. Takih bolnikov imamo ta trenutek 125.000 državljanov v Sloveniji je imelo enkrat kadarkoli v življenju diagnozo rak. Več kot 25 tisoč bolnic z rakom dojke med njimi. Tako da tu govorimo o velikih številkah, če se primerjamo, recimo, breme te bolezni z bremenom covida, s katerim smo živeli zadnja tri leta, pravzaprav ni primerjave. Rak je tisti, ki je vseeno še višje po tem javnozdravstvenem bremenu, kot smo pač doživljali to spremembo družbe ali pa to bolezen v zadnjih treh letih.

Če govorimo o tem, kako velike so številke, mi moramo vedeti, da se številke vsako leto novo zbolelih povečajo za 2 % in da v tem trenutku pravzaprav nimamo nekih zelo uspešnih strategij, da bi uspeli to incidenco, to rast incidence zmanjšati. Mi poznamo, približno 30 do 40 % rakov je takšnih, ki jih povezujemo z nezdravim življenjskim slogom. Tukaj lahko do neke mere vplivamo in so pomembne preventivne akcije s tega področja. Vendar vse ostalo pa nekako pripisujemo po eni strani staranju prebivalstva, po drugi strani pa nekih dejavnikov, ki jih pač samo s spremembo življenjskega sloga ne moremo obvladovati. Zato si želimo, da bolezen odkrijemo. Kot prva stvar je čim prej, temu rečemo sekundarna preventiva in to lahko deluje zelo dobro funkcionira to v onkologiji v obliki organiziranih presejalnih programov.

Organiziran presejalni program pomeni, da država v bistvu ima sistem, kjer aktivno opredeli neko ciljno populacijo in aktivno vabi ljudi iz tiste ciljne populacije, da naredijo nek test, iz katerega se potem dejansko vidi, ali so ljudje zdravi ali pa je morda potrebna nadaljnja diagnostika, s katero se točno opredeli za kaj gre, in po možnosti najde bolezen, če je tam prisotna čim prej in jo čim prej zdravi. Za raka dojk tak presejalni program, seveda, imamo. Poznate ga kolegica z mano, vodja dr. Kristjana Hertl, to je program Dora, kjer vabimo ženske, stare med 50 in 70 let v presejalno mamografijo. Imamo še presejalni program Svit za raka na debelem črevesu in danki in pa presejalni program Zora. Vsi programi nam dajejo že zelo velike izide.

Jaz dejansko lahko, kar nekaj številk sem vam tukaj natrosila pri tej zgodbi. To vam lahko dejansko, onkologija je pravzaprav eno tistih področij ali pa da ne bom rekla skoraj edino področje v zdravstvu, kjer lahko zelo natančno merimo kaj počnemo. In prav zaradi tega, ker imamo te podatke zbrane v registru raka. V zadnjih letih, se pravzaprav iz tega klasičnega registra, kjer zbiramo osnovne podatke o incidenci, o preživetju in tako naprej, razvijamo naprej v smislu kliničnih registrov, kar pomeni, da zbiramo precej več podatkov na temo, kako je bila izvedena diagnostika, kako je bilo izvedeno zdravljenje in iz tega lahko povemo, kakšna je kakovost obravnave in s tem stopamo v bistvu en korak naprej do tega, da se za vsakega bolnika, pa tudi potem preživelega ve, kdo počne kaj in da je tisto, kar je skladno s smernicami in tako naprej. In to vse, kar pa v bistvu, zakaj to delamo oziroma kdo nas usmerja v to, v onkologiji imamo nekaj čemur pravimo državni program obvladovanja raka, dokument, ki ga sprejme vlada vsakih 5 let. Trenutno imamo v obdelavi leto od 2022 do 2026. In v tem dokumentu je zapisano, kakšni so naši cilji, usmeritve, kot družba, da bo za naše onkološke bolnike čim boljše poskrbljeno na vseh nivojih, od preventive, do tega. Jaz sem vesela, da se o tem pogovarjamo danes tukaj in da lahko tudi kaj prispevam, pojasnim, če je še kakšno vprašanje na to temo?

Morda še zadnji stavek. Pojavljalo se je prej, od ponedeljka naprej so številke kaj smo naredili v covidu z rakom. Se pravi, rekli smo, rak raste vsako leto 2 %. V letu 2020 prvem covidnem letu nismo imeli 2 % več bolnikov, ampak smo jih imeli 11 % manj, kar pomeni tisoč 800 bolnikov smo diagnosticirali manj, kot smo jih v bistvu ocenili, da bi jih mogli diagnosticirati. Od tega je bilo 130 bolnic manj z rakom dojke, kot smo napovedovali, da jih bo, približno 8 % je bil ta manko zaradi raka dojke. Mi smo med covidom sicer rekli, onkologije ne bomo zapirali, onkologija je tako važna, da bomo delali naprej v tem. Ampak če zapreš ostali sistem, če se ljudje bojijo k zdravniku iti, če so zaprte dermatologije, če imaš problem na primer do splošnega zdravnika ali ga pa sploh nimaš, enostavno ne moreš pričakovati, da bo vse ostalo tudi funkcioniralo in teh 1800 in nekaj bolnikov nekje je. In se pravi, kljub nekaj presežnih smrti je sicer bilo, se pravi, nekaj ljudi nam je dejansko v času covida umrlo, ki nam niso zaradi tega dočakali svojega raka, ampak sigurno ne toliko, kar pomeni, da bodo v sistem prišli kasneje, v višjih stadijih, njihova bolezen bo težja, težje jo bomo zdravili, slabša bo kvaliteta življenja in verjetno se bodo tudi na preživetju poznali. Tako, da to bomo sigurno v registru spremljali, zdaj, verjetno bomo pa morali tudi malo širše na to biti pozorni, pa nekaj ukrepati. Hvala lepa.