Tako, hvala lepa spoštovani predsednik Franc Breznik.

Cenjeni poslanke in poslanci!

Res je, na nivoju Evropske unije se obravnava sklop petih direktiv iz sektorja pomorstva. Kot veste, smo imeli v letošnjem letu odprt Pomorski zakonik, potem so prišle v obravnavo te direktive. Eno direktivo smo že obravnavali v Državnem zboru, gre za področje preiskovanja pomorskih nesreč, v prihodnjih mesecih bomo obravnavali še dve direktivi, torej direktivo o preiskovanju onesnaženja z ladij in o Evropski agenciji za pomorsko varnost, danes pa bomo obravnavali dve direktivi o skladnosti z zahtevami države zastave in o spremembi direktive o pomorski inšpekciji države pristanišče in vse te direktive bomo morali prenesti v naš pravni red in mi si pač želimo, da bomo…, da bomo Pomorski zakonik, ki smo ga letos že enkrat imeli odprtega, obravnavali, torej odprli samo enkrat in bomo te direktive prenesli hkrati v slovenski pravni red, ko bodo bile, ko bodo bile sprejete in potrjene.

Pred nami je sedaj Predlog direktive o skladnosti z zahtevami države. To je prva direktiva. Ključne teme, ki jih obravnava je vključitev t. i. kodeksa tri o izvajanju konvencije mednarodne pomorske organizacije. S tem se želi poenotiti evropske standarde in v smislu, da jih države članice izvajajo enako. Sedaj se je namreč pač dogajalo, da je vsaka država članica prenesla direktivo v svoj pravni red po svoje in to ni bilo usklajeno s to mednarodno direktivo in to je v bistvu v praksi povzročalo težave. Cilj tega pa je seveda zaradi naraščajočega ladijskega prometa zagotoviti večjo pomorsko varnost in zmanjšati število nesreč oziroma konfliktov, konflikt, mislim, vseh nesrečnih dejanj na morju.

Druga zadeva, ki jo ta direktiva vnaša, je določitev dopolnilnih inšpekcijskih pregledov ladij, torej spremljanje in nadzor klasifikacijskih zavodov. Tu imamo mi seveda določene pripombe in bomo tudi vnesli v naš pravni red, torej, želimo tudi, da bo tako sprejeto. Tu imamo podporo več držav. Zavedati se moramo, da smo mi relativno majhna država, z vpisom 13 ladij v pomorski register in zato želimo, da so te zahteve, bom rekel, primerne velikosti naše flote oziroma, da bo direktiva omogočila, da se določene specifike, ki se nanašajo na manjše države, tudi upoštevane. Kaj je zdaj na primer pri klasifikacijskem organu, da se od našega klasifikacijskega organa ne bo zahtevalo, da bo bil v stanju klasificirati največje ladje na svetu, če jih nimamo vpisanih v registru, ampak da bo lahko to opravil pri tujem registrskem organu. Zelo pomembna pa je seveda tudi sektor digitalizacije poročil o inšpekcijskih pregledih države zastav in ladijskih spričeval. To pomeni, da se bo vzpostavil…, da se bodo vzpostavila pravila na evropski ravni, kako te dokumente izmenjevati in izpolnjevati v elektronski obliki, tako da se to več ne bo delalo papirnato in da ne bodo obrazci različni.

Druga direktiva se v bistvu nanaša na predlog direktive o spremembi Direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča. Ta vnaša v naš pravni red štiri ključne zadeve, torej vključitev dveh mednarodnih okoljskih inštrumentov Mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami ter Mednarodne konvencije iz Narobija o odstranitvi razbitin. Tudi tu bomo zahtevali določena pojasnila Evropske komisije, saj države članice, med njimi tudi Slovenija, ti dve konvenciji nista ratificirali. Druga zadeva se nanaša na razširitev obsega pomorske inšpekcije države pristanišča na pregled ribiških plovil pod tujo zastavo za ribiška plovila daljša od 24 m. Tu seveda podpiramo prostovoljnost in tudi določena pojasnila Evropske komisije. V Sloveniji taka plovila ne pristajajo, zato ta sprememba trenutno nas ne zadeva. Tretja zadeva je prehod na digitalizacijo in uporabo elektronskih spričeval in tudi poročil o opravljenih inšpekcijskih pregledih. In četrta je seveda tudi zahteva glede inšpektorjev, potrebnih za zahtevnejše inšpekcijske preglede. Tu seveda mi zahtevamo oziroma pričakujemo določene prilagoditve, da to, ni nujno, da so, bom rekel, ločeni organi, pač glede na to, da smo mi relativno majhna država z enim samim pristaniščem.

Mi podpiramo, da se te zadeve podprejo. Osnovne direktive so bile sprejete v slovenski pravni red leta 2009, od tega je torej zdaj minilo skoraj 15 let in seveda z razvojem digitalizacije okoljskih standardov, zadnjih dognanj, tehnik, je tudi na razvoju ladijskega prometa, predvsem v smislu razogljičenja in njegovega povečanja, predlagamo, da se obe direktivi podpreta.