Hvala lepa.

Vemo, med slovenskim predsedovanjem smo imeli tisto konferenco o prihodnosti Evrope in smo delali v to, da čim bolj državljane vključimo. Imeli smo različne panele, trije paneli se še nadaljujejo, tudi imamo tudi slovenske predstavnike, eden je na primer "food waste", to pomeni zmanjševanje odvržene hrane in to so v bistvu ti pilotni projekti, ki gredo naprej.

Zdaj pa, kot sem povedala, tudi pri samih, pri..., pri uresničevanju tudi evropskega zelenega dogovora na podlagi prihodnosti, konference o prihodnosti Evrope, res postavljamo v središče te dialoge z državljani in z industrijo in toliko bolj, ker vemo, da so to kompleksne zadeve in želimo se z vsemi pogovoriti tudi vnaprej, da vemo, kam gremo. Če pa govorite o prihodnosti Evrope, kako bomo kot Evropska unija in institucije pripravljeni na čas, kot je Charles Michel rekel na Bledu, po letu 2030? Je pa res Evropska komisija rekla, drugo leto pod belgijskim predsedovanjem, to pomeni, v prvi polovici prihodnjega leta, bo Evropska komisija pogledala, na kakšen način se lahko mi notranje bolje pripravimo na to, da nas morebitna hitra širitev Evropske unije ne bo presenetila. Mogoče veste, 8. 11. komisija prihaja ven z "Enlargement reportom", to pomeni, s poročilom o širitvi in tu bomo videli, na kakšen način bomo tako Ukrajino, Moldavijo, pa tudi države Zahodnega Balkana lahko mogoče bližje povabili k Evropski uniji, vendar za to morajo biti tudi institucije pripravljene.